Hvala lepa, spoštovani podpredsednik za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Tokratna delegacija, ki jo bom vodil jaz, odhaja na pot torej v soboto. Seja bo trajala v nedeljo in ponedeljek.

Na tokratnem zasedanju bodo v obravnavi tako kmetijske kot tudi ribiške točke. V okviru ribiških točk bodo tako kot vsako leto v tem času, to je proti koncu leta, v ospredju pogajanja za ribolovne možnosti za prihodnje leto, in sicer na dveh območjih Severnem in Atlantskem morju ter Črnem in Sredozemskem morju, poleg globokomorskih staležev za prihodnji dve leti.

Z vidika slovenskega ribištva je za Slovenijo je ključnega pomena nadaljevanje posebne obravnave slovenskega ribištva, ki je bilo doseženo leta 2019. Predlog za slovensko ribištvo vključuje dovoljeno količino ulova sardele, sandona na ravni do 300 ton letno, za pridnenec staleže pa dovoljeni ribolovni napor na ravni 3 tisoč dni letno. Za informacijo naj povem, Slovenija dosega bistveno manj od tega, tako da te kvote so za nas povsem ustrezne. Slovenija podpira predlog uredbe in še posebej pozdravlja vključitev rezervacij za slovensko ribištvo.

S področja veterine bodo ministri opravili razpravo o dobrobiti živali na podlagi ključnih ugotovitev, ki izhajajo iz ocene zakonodaje EU o dobrobiti živali. Ta zakonodaja je relativno stara, potrebna je sprememb. Države članice so že večkrat opozorile Komisijo, da bi to storili, tako da je v strategiji od vil do vilic, se je Komisija obvezala, da bo to storila do konca leta 2023.

Preverjanje ustreznosti je pokazalo, da je zakonodaja o dobrobiti živali izboljšala dobrobit številnih evropskih živali v primerjavi z obdobjem pred njenim sprejetjem, vključno z zaščito živali med prevozom in v času usmrtitve.

Na nekaterih področjih pa ureditev področja dobrobiti živali v EU še vedno ni optimalna, med drugim pomanjkanje ciljne zakonodaje za nekatere vrste živali, razlike v izvajanju zakonodaje, zakonodaja ne odraža sedanjih pričakovanj državljanov Evropske unije. Tako je cilj posodobitve, torej zagotoviti višjo raven dobrobiti živali z uskladitvijo sedanjih pravil z najnovejšimi znanstvenimi dokazi, razširitvijo njihovega področja uporabe in olajšanjem njihovega izvrševanja ter prispevanje k doseganju bolj trajnostnega prehranskega sistema.

Tako da, stališče Slovenije je, da pozdravlja nadaljevanje prizadevanj na ravni Unije na področju dobrobiti živali, pri čemer pa mora načrtovanje in načrtovanje nadgraditve zakonodaje potekati v duhu sodelovanja in soglasja med državami članicami, in da so, da se naslovi vse vidike sprejetja novih določil. To bo omogočilo poenoteno in praktično zakonodajo, ki jo bo mogoče izvajati na harmoniziran način po vsej Uniji.

Poleg tega je treba zagotoviti sinergije zakonodaje s področja dobrobiti živali s skupno kmetijsko politiko in zlasti zagotavljanje ustreznih informacij potrošnikom in javnosti.

V okviru kmetijskih točk bo Komisija poročala o stanju v zvezi s postopkom potrjevanja strateških načrtov za naslednje obdobje, se pravi od leta 2023 do 2027. Komisija je do sedaj odobrila strateške načrte večine držav, tudi za Slovenijo. Na podlagi tega programskega dokumenta se bo s prihodnjim letom začelo izvajanje reformirane, nove skupne kmetijske politike, ki lahko povem, da je najbolj, spremembe so najbolj drastične po tisti iz leta, iz devetdesetih let.

Stališče Slovenije je, da bo opozorila na pomen, da se postopki odobritve strateških načrtov v vseh državah članicah zaključuje čim prej. In drugo, kar je za nas izjemnega pomena, da se čim prej sprejme vsa sekundarna zakonodaja, delegirani izvedbeni akti, da bomo lahko skupno kmetijsko politiko tudi izvajali.

Na ministrstvu bomo učinke izvajanja strateškega načrta sproti spremljali in si prizadevali, da se preko strateškega načrta naslovi aktualnost in v luči izzivov na področju preskrbe s hrano in upoštevanje stanja na trgu.

Ministri bodo tudi tokrat razpravljali o razmerah na kmetijskih trgih, to je stalna točka na Svetih. Pričakovati je poročanje o trenutnih gibanjih cen vhodnih surovin, proizvodnih stroškov in odkupnih cen, kratkoročna napoved glede obsega proizvodnje in učinke uvedenih ukrepov na ravni EU. V zvezi s slednjim velja omeniti, da je bil konec oktobra podaljšan začasni krizni okvir za podporo gospodarstvu do konca prihodnjega leta, ob čemer se je zvišala tudi zgornja meja pomoči, kar je seveda za Slovenijo ugodno.

Komisija je v začetku novembra pripravila tudi sporočilo o gnojilih, ki naslavlja aktualne izzive zagotavljanja gnojil po dostopnih cenah, predvsem v obliki podrobnega pregleda po področjih ukrepanja in ga predstavila na novembrskem zasedanju.

Glede na to, da zaostrene razmere v sektorju vztrajajo, še zlasti v sektorju živinoreje, se bo razpravljalo tudi o morebitni uporabi krizne rezerve v kmetijstvu, ta je v višini 500 milijonov evrov za celotno Evropsko unijo, kar pomeni, da na Slovenijo odpade manj kot 2 milijona evrov in ne gre za neka velika sredstva.

Stališče Slovenije je, da je ključnega pomena redno spremljanje razmer na kmetijskih trgih, in v primeru destabilizacije razmer oziroma porušenega razmerja med ponudbo in povpraševanjem hitro in učinkovito ukrepanje na ravni celotne EU, vključno z zagotovitvijo potrebnih finančnih sredstev. Slovenija je seveda odprta za uporabo kmetijske rezerve, sredstva so zelo omejena, za Slovenijo pa bi bilo pomembno, da je tak ukrep čim lažje izvedljiv in brez dodatnih pogojev.

Obravnavanih bo tudi več informativnih točk v sklopu točk razno in točke razno, in se sicer bo predsedstvo poročalo o izidu konference na visoki ravni na temo harmonizirano označevanje na sprednji strani embalaže in njegov vpliv na trajnostno označevanje živil. Podalo bo tudi informacije o stanju oziroma napredku obravnave pri dveh zakonodajnih predlogih, in sicer o Predlogu uredbe o trajnostni rabi /nerazumljivo/ sredstev in o Predlogu uporabe o geografskih označbah in shemah kakovosti za kmetijske proizvode.

Hvala lepa.