Drage poslanke, dragi poslanci!

Hvala ponovno za možnost, da predstavim izhodišče za udeležbo državnega sekretarja Štucina na zasedanju Sveta za sploh za splošne zadeve 13. decembra v Bruslju.

Svet bo imel kar obširen dnevni red. Glavni poudarek bo na pripravah za evropski svet, o katerem smo že razpravljali, na širitvenih sklepih, na obravnavi uredbe o preglednosti in ciljanem političnem oglaševanju ter o stanju vladavine prava v posameznih državah članicah, tudi v Sloveniji. Pa mogoče o vsaki točki par besed.

Najprej uredba o preglednosti in ciljanem političnem oglaševanju. Svet bo skušal doseči dogovor o splošnem pristopu glede predloga uredbe o preglednosti in ciljanem političnem oglaševanju, ki bi omogočil začetek pogajanj z Evropskim parlamentom. En cilj je, da bi nova pravila začela veljati že za volitve za Evropski parlament 2024. Glavni namen predloga uredbe je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga za politično oglaševanje z določitvijo harmoniziranih pravil za visoko raven preglednosti političnega oglaševanja in s tem povezanih storitev. Vse to vezano na evropske volitve. Slovenija se zavzema za zagotovitev enotnih pravil za preglednosti političnega oglaševanja in za zavarovanje fizičnih oseb v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v tem kontekstu.

Naprej je pomembna tema, bodo sklepi o širitvi in stabilizacijsko pridružitvenem procesu. Ko sem že prej govoril v zvezi z Evropskim svetom se na zasedanju Sveta za splošne zadeve načrtujem najprej ministrsko razpravo in potem tudi potrditev sklepov o širitvi. O tem še potekajo razprave in pogovori v Bruslju. Zadnji / nerazumljivo/ zadnji sestanek veleposlanikov na to temo se pričakuje v ponedeljek zvečer, kjer upajo predvsem češko predsedstvo, da bodo uskladili sklepe in jih potrdili, potem na svetu za splošne zadeve. Tako da se zadeva ne bi odpirala tudi na Evropskem svetu.

Slovenija je v dosedanjih razpravah podprla, kot vedno, napredek držav zahodnega Balkana. Podpiramo širitveni sveženj sporočili o napredku držav kandidatk in potencialnih kandidatk, ki potrjuje evropsko perspektivo vseh teh držav zahodne Balkana, Ukrajine, Moldavije in Gruzije ter obenem pomeni potrditev in nadaljnjo spodbudo reformnim prizadevanjem teh držav. Kot sem že prej rekel pa največ prizadevanj poteka v smeri dodelitve Bosni in Hercegovini status države kandidatke. Mislim, da bo to tudi največji dosežek, v kolikor bo, bo to največji dosežek Evropske unije na področju širitve v letošnjem letu pa tudi Slovenije.

Potem naslednja tema bo letni dialog o pravni državi. Svet za splošne zadeve bo v okviru letnega dialoga že petič izmenjal mnenja in sicer o stanju v petih državah članicah. Tokrat so to Poljska, Portugalska, Romunija, Švedska in Slovenija. Razprava bo temeljila na tretjem letnem poročilu Evropske komisije vladavina prava, ki je bilo objavljeno 13. julija letos. Namen tega specifičnega dialoga je odprta, vključujoča, konstruktivna izmenjava mnenj med državami članicami, izmenjava dobrih praks in izkušenj na področju vladavine prava. Ni namen teh pogovorov ugotavljanja kršitev, ampak po načelu enake obravnave po abecednem vrstnem redu vsakokrat pet držav je namen nekakšen pregled vladine prava in kot sem rekel, izmenjava izmenjave izkušenj. Slovenija bo tokrat prvič obravnavana. Predstavili bomo aktualno stanje na področju vladinega prava in ukrepe za izboljšanje na vseh področjih, za katere je komisija v poročilu julija meseca ugotovila, da je ukrepanje potrebno. Komisija je odprla šest vprašanj oziroma dala šest priporočil, na katere bomo v dialogu odgovorili. Za vsako državo je namenjenih zgolj pol ure razprave, tako da ni to neka zelo poglobljena razprava.

Potem pa bi samo še par besed o prihodnosti Evrope in nadaljnjih postopkih. Namreč svet bo izmenjal mnenja o nadaljnjem ukrepanju po dogodku, ki je potekal 2. decembra v Evropskem parlamentu in kjer je bila razprava o prihodnosti Evrope, na kateri so sodelovali predstavniki institucij Evropske unije, Komisije, Sveta in Evropskega parlamenta in so se srečali z evropskimi državljani, da tako rečemo, ki so sodelovali v predhodnih razpravah v okviru konference o prihodnosti Evrope. Skupaj so proučili kako institucije EU uresničujejo predloge iz tega končnega poročila konference, ki je bilo predstavljeno 9. maja letos v Strasbourgu. Komisija je v svoj program za naslednje leto že vključila številne pobude iz te konference. Svet EU ravno tako proučuje predloge ukrepov, v zvezi s katerimi lahko ukrepa samostojno. Evropski parlament pa je, kot veste, sprejel resolucijo, s katerim poziva k sklicu konvencije za spremembo temeljnih pogodb. Tako da razprava o prihodnosti Evrope je v bistvu v polnem teku predvsem kako daleč bo šla. Ali bo šlo v spremembo pogodb ali samo v spremembe, ki so možne v okviru obstoječih pogodb. Slovenija podpira aktivno vključevanje in sodelovanje državljanov v evropskih zadevah in menimo, da bi organizacija takšnih dogodkov, kot je bil prejšnji teden v Bruslju, se pravi pogovor institucij z državljani, dobra priložnost za obveščanje državljane o tem, kako institucije Evropske unije ukrepajo na podlagi rezultatov konference. Lahko obvestim, da tudi v zunanjem ministrstvu se pogovarjamo in ministrica je dala pobudo, da podobne pogovore organiziramo tudi v Sloveniji. Se pravi pogovore o evropski prihodnosti in dilemah, ki se pri tem pojavljajo. Pozdravljamo razpravo o nadaljnjem ukrepanju po konferenci o prihodnosti Evrope ter njene številne predloge in menimo, da se je potrebno usmeriti za začetek najprej v tiste predloge, ki jih je možno izvesti že v okviru obstoječih pogodb, tako da bodo čim prej vidne tudi neke spremembe, kajti sprememba pogodb je bolj dolgotrajen postopek.

Toliko, hvala lepa.