Hvala lepa, še enkrat, za besedo. Spoštovani!

Dovolite, da ponovno pojasnimo zakaj spreminjamo dohodninsko ureditev. Da bomo vložili dohodninsko novelo, ni bila nobena skrivnost, saj smo že v koalicijsko pogodbo zapisali, da bomo posegli v višino splošne dohodninske olajšave. S pričo naše transparentnosti nam je opozicija vmes postavljala določene proceduralne ovire, a smo vseeno tik pred ciljem. Na začetku je potrebno poudariti, da smo se s pričo draginjske krize v koaliciji vseeno odločili, da dvignemo splošno olajšavo na 5 tisoč evrov in dodatno splošno na 16 tisoč evrov, s čimer bomo zaščitili najranljivejše.

Zakaj sploh spreminjamo dohodninsko novelo prejšnje Janševe vlade? Predvsem, zaradi njenih uničujočih posledic za javne finance. Fiskalni svet je namreč v svoji analizi ocenil, da bi bil zaradi postopnega dviga splošne olajšave v letu 2025 proračun prikrajšan za 726 milijonov evrov. Gre za vrtoglav minus za javne finance, še slabše pa je to, da prejšnja koalicija hkrati ni sprejela praktično nobenega ukrepa, ki bi na prihodkovni strani tak javnofinančni izpad nadomestil. Da so načrtovani popravki davčne zakonodaje tvegani je Janševo vlado nedvoumno opozoril tudi Bruselj. Davčna reforma lahko obremeni vzdržno in vključujoče okrevanje, so zapisali v oceni proračunskih načrtov Slovenije za leto 2022. Hkrati je Združenje mestnih občin Slovenije ob obravnavi zakona opozarjal, da naj bi znižanje sredstev iz naslova dohodnine ogrozilo ne le investicije, temveč tudi izvajanje javnih storitev na lokalni ravni. Spomnimo, občinam pripada 54 odstotkov dohodnine za predpreteklo leto.

Tekom obravnave smo na koncu pri ureditvi normirancev prisluhnili različnim argumentom vpletenih deležnikov in celo opoziciji ter dvignili mejo najprej na 35 tisoč, po tem tehtnem premisleku pa še podprli amandma za dvig na 50 tisoč.

Kar se tiče kmetijstva, se v oprostitev po novem uvrščajo tudi podpore za subvencioniranje zavarovalnih premij, s čimer se v luči vedno bolj izraženih podnebnih sprememb podpira prizadevanja za večji obseg teh zavarovanj.

Naj omenim še to, če ta zakon ne bi bil sprejet, se bo obdavčitev po splošnih pravilih zaradi neuskladitve z novimi evropskimi kmetijskimi ukrepi všteval celotni znesek kmetijskih subvencij, kar pomeni, da bi se po nespremenjenem trenutno veljavnem zakonu v davčno osnovo in s tem v obdavčitev vštevalo več kot 100 milijonov evrov subvencij namenjenih kmetom. Skladno z obljubami smo dohodninsko razbremenili tudi mlajšo generacijo, najprej na 1000 kasneje na 1300 evrov, nazaj zvišali obdavčitev v najvišjem razredu in dvignili cenzus za dodatno splošno olajšavo s trenutnih približno 13 tisoč 700 evrov na 16 tisoč evrov, kar je pomembno za najbolj ranljivo skupino davčnih zavezancev.

V bližnji prihodnosti nas čaka še obsežnejša davčna reforma, da bi bila dohodninska ureditev pravičnejša, smotrnejša in v skladu z javno finančno sliko v naši državi.

V sled vsega tega naštetega bomo v Poslanski skupini Svobodi predlog zakona ponovno soglasno podprli.