Hvala lepa za besedo.

Jaz mislim, da tole, kar imamo sedaj na mizi in tudi ta zahteva, ki je bila vložena na osnovi pač neobičajnega vodenja nekaterih sej ali pa nekaterih predsedujočih pri sejah Državnega zbora, je pravzaprav nepotrebna.

Zdaj, če bi želeli nek pozitiven korak na tem narediti, bi bilo pravzaprav smiselno, da tisti, ki so spremenili ali pa so hoteli spremeniti dosedanjo prakso, bi se najprej posvetovali z vodji poslanskih skupin, se dogovorili, če dosedanja ali pa dosedanja praksa ni bila v redu in šele potem bi se pač pristopilo k nekemu novemu, drugačnemu načinu dela Državnega zbora.

Zdaj ta poslovnik, ki ga imate pred sabo, velja od leta 2002. Eden od soavtorjev tega poslovnika je bil tudi podpredsednik Državnega zbora, to je bil Miran Potrč. In Miranu Potrču niti tistim ostalim soavtorjem na kraj pameti ni prišlo, da bi se poslužil tehnologije vodenja seje, kot je bila uvedena na začetku tega mandata. In zdaj ne vem sicer kdo je svetoval, da se na tak način pristopi, vendar tak način zagotovo ni prispeval k nekemu ugledu Državnega zbora, niti ni pripomogel k integriteti poslanca ali pa poslancev, ki so bili navedeni neupravičeno, kar izhaja tudi iz etičnega kodeksa, ki je sprejet v tem Državnem zboru. Tam moramo vsi poslanci biti zavezani, da pač krepimo ugled Državnega zbora in poslancev. Zdaj pa, če se predsedujoči oziroma v bistvu samo predsednik Državnega zbora odloči, da poskrbi za to, da se pa naredi ravno nasprotno, potem se sprašujem zakaj imamo neka pravila, neke principe, neko utečeno delo v Državnem zboru, da pač tako, da je to tako potekalo in da se to kar na horuk na nek način spreminja. Zdaj to me spominja pač na, bom rekel, čisto en prometni primer dal, da imaš neko komplicirano križišče, da imaš omejitev, ne vem, 30 ali 50 in ti se greš čez to križišče 100 in narediš karambol. In potem sprašuješ se okrog sebe, kdo je kriv. In potem modro ugotoviš, da je kriva cesta. V tem našem konkretnem primeru, da je kriv Poslovnik in da so krivi akti.

Tole kar imamo zdaj pred sabo, gre v bistvu za reševanje, pravijo, vojaka Ryana. Točno tak postopek je to. Tako da se na nek način ne omadežuje ugled predsednice Državnega zbora, ki je ta zaplet, ne vem iz kakšnih razlogov povzročila. Zdaj, da je problem še hujši, so problem tudi ostali sopredsedujoči, podpredsedniki Državnega zbora. Ti te prakse niso uporabljali, tudi takrat, ko je bila odsotna predsednica Državnega zbora, pa se ni opravičila. Velikokrat je manjkala v dvorani, smo videli vsi, ki smo bili noter, tudi mi smo manjkali, ker imamo kakšno delo, pa za vsak detajl tega nismo napisali, da nas ne bo v dvorani, ker smo imeli pač razgovore v svoji poslanski pisarni v Državnem zboru s strankami, ali smo bili na resorjih, na ministrstvih, ali smo šli slučajno na kosilo in tako naprej, pa se to, bi rekel, ta del ni izvajal. Jaz mislim, da tak način dela, ko se čaka, da nekaterih ni v dvorani in se jih imenuje, za druge pa to ne velja, ni skladen z nobeno etično normo, z nobeno etično normo. In meni pravzaprav tale dopis, ki je bil 20. julija posredovan na Komisijo za poslovnik v tistih delih, kjer govori o nemoralnosti pa neetičnosti pa neopravičenih odsotnosti, pravzaprav moti. Ker zdaj, če je kdo res tak, da je neetičen in nemoralen potem obstajajo določeni postopki, če pa tega ni mogoče z nobeno stvarjo dokazati pa ne napišimo takih stvari, ker ta dokument ostane nekje noter v arhivih Državnega zbora. Da je problem še večji, v drugih parlamentih se takih neumnosti ne poslužujejo, ne poznam pa sem, pa imam že kar nekaj prakse tudi v tej hiši, pa tudi v enem kosu te mednarodne prakse, ne poznam primera, ko bi na tak način kjerkoli izvajali, bi rekel, neko osnovnošolsko prisilo, da nekdo sedi v dvorani Državnega zbora. To je po moje, bom rekel, unikum. Jaz bi pričakoval, da bi predsednica Državnega zbora ta dopis, ki je bil posredovan 20. julija na Komisijo za poslovnik pravočasno umaknila, tako da o tej temi ne bi razpravljali, da se s tem ne bi ukvarjali. In da pač, če kdo misli, da je karkoli potrebno popraviti, to popravi. Vsa taka napotila, navodila, ki jih zdajle predlagate z načinom dela, tehnologije dela v 2. točki ali pa napotilo Mandatno-volilni komisiji so po moje povsem nepotrebna, povsem nepotrebna.

Da očitno gre za neko težko materijo, v narekovajih, kažejo tudi te prekinitve. Mi smo rabili po petih mesecih prestavljati začetek seje te komisije za dvakrat, da se sploh nekaj, neki dopis izčistil kako naj bi se to rešilo, ta zaplet. Mislim, da je to neodgovorno tudi od predlagateljev in od tistih, ki pač te stvari aranžirate. Deluje to, kot da sedaj nekaj na silo, na hitro, na nujno rešujemo nek zaplet, ki ga v bistvu 20. let ni nihče zaznal. 20. let pa so bili vrhunski pravniki z doktorati in ne vem s kom še vse v Državnem zboru. Rutiner, ki so, ki so vodili ta parlament in tako naprej. Skratka, mislim, da je je tako postopanje, ko se je nekatere krepko diskreditiralo po nepotrebnem, da bi se jim vsaj vsem tistim za vsako diskreditacijo pisno opravičil tisti, ki jim je to naredil in to objavil tudi na spletni strani Državnega zbora in tudi pač povedal tudi na tiskovni konferenci, če je potrebno. Ker če se je dalo izjave takrat, ko se je to komunicira na tak način se jih lahko tudi s kakšnim opravičilom reši, zato ker vidimo, da ta stvar, ki je bila izvedena, ne pije vode.

Še nekaj bi predlagal. Jaz bi zdaj, ko smo ravno na tej Komisiji za poslovnik bi predlagal tudi, da tisti, ki vodite seje, vodite po nekih standardih. Sedaj pa čisto vsak ima neko svojo način vodenja celo tisti, ki ste predsedujoči Državnemu zboru ne ločite med repliko, postopkovnim vprašanjem, razpravo, zahtevo za dopolnilno razpravo in tako naprej. To je po moje škandalozno. Tudi načini izrekanja posameznih ukrepov, so nestandardni, eden že grdo pogleda dobi opomin in tako naprej. Dajte te zadeve dodelati ne pa… Tudi predlagam, da se temu poslu malo posvetijo vodje poslanskih skupin s svojimi poslanci ali to malo naštudirajo kaj je postopkovni predlog in koliko se ga da, kaj je replika in tako naprej. To je bolj pomembno od tega, ali je nekdo tam le tri minute prekasno prišel v dvorano ali ne, ko je tekla neka razprava.

Pa še eno stvar. Imate tudi primerjalno analizo, gospa predsednica, kar zadeva statuse poslancev v Evropskih parlamentih. Malo tudi poglejte kako imajo te zadeve urejene in kje smo mi izredno slabi. To kaže zadeve urediti tam na drugih področjih bolj pomembno kot tole ali bo nekdo sedel v dvorani ali ne bo.

Hvala lepa.