Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, poslanci, tudi vsi ostali, hvala za besedo!

Naj najprej uvodoma povem, vmes je bilo izrečeno že takoj za, kar se tiče morebitnega učinka oziroma da gre v smeri nižjih neto plač, tu naj povem, da bodo plače, se pravi kljub tej spremembi primerjalno glede na leto 2022, če bi nekdo prejemal isto bruto plačo tudi v letu 2023 in bi obveljale oziroma začele veljati te rešitve, ki jih je Vlada predlagala z zakonom, bi do petkratnika povprečne plače neto plača bila višja.

Od tu naprej naj nadaljujem s tem, da je v zvezi z draginjo Vlada se odločila glede tudi na negotove razmere in trenutni razvoj dogodkov kaže v to, da se bodo določene negotovosti še stopnjevale, za sveženj ukrepov. Sprememba na področju dohodnine je zgolj ena izmed tistih vsebin, ki jih je bilo treba nasloviti zaradi tega, da bi, se pravi, ukrepe čim bolj ciljno in premišljeno zastavili, zato, da pomagamo tistim, ki pomoč tudi potrebujejo. Največji učinek v tem svežnju zagotovo igra regulacija cen energentov, se pravi tako pogonskih goriv, kot tudi energentov za ogrevanje, tam tudi znižanje DDV-ja, za določeno obdobje, tudi nižanje oziroma nizke trošarine, tudi odpoved, začasna, Co2 taksi URE(?) pa OVE dajatvam in tako naprej. Sočasno tudi nekatere sheme, ki so se takoj aktivirale z vidika subvencij kmetom, z vidika drugih podpornih shem, ki tudi v teh dneh se tudi že, mislim, da so že prišle v vašo hišo, so namenjene gospodarstvu za prihodnje leto, nenazadnje tudi podvojitev, če se tako izrazim, otroškega dodatka za dva meseca, za tri mesece, ravno zato, da se nekako cilja, se pravi tudi dohodkovni položaj družin, tudi draginjski dodatek, tudi dodatek, ki je prišel k pokojninam in vsi ti ukrepi skupaj so mišljeni za to, da naslovijo to draginjo, te zahtevne razmere, da nekako skupaj to prebrodimo.

Od tu naprej potem, kar se tiče zakonodajnega postopka, v tem je prišlo do določenih korektur besedila, ki je bil predlagan s strani Vlade, se pravi, do določene indeksacije pride pri vzdrževanih družinskih članih, se pravi višini 7,5 odstotka oziroma teh olajšav. Povečana je bila tudi predvidena olajšava za mlade iz tisoč evrov na tisoč 300 evrov na letni ravni, v tem primeru, in v nenazadnje tudi, kar se tiče normirancev, tako imenovanih, se pravi, da se je, da se sistem ne spreminja za preko 80 odstotkov zavezancev, vendarle velja povedati, da do 50 tisoč evrov, torej tisti, ki so nekako polni normiranci, se ne spreminja nič, podobno velja za popoldanske, tam je cenzus postavljen na 12 tisoč 500 evrih.

Treba je vedeti, da preko 90 odstotkov tistih, ki so polni espeji, normiranci, plačuje minimalne socialne prispevke. To postavlja njih in tudi njihove bližnje v posebno situacijo z vidika tveganj, ki jih prevzemajo, tako z vidika tega, če pride do kakšne daljše bolezni, kot z vidika pričakovane pokojnine, ki jo lahko pričakujejo iz javnih sredstev, dodatno je treba izpostaviti seveda prispevek po kupni moči z vidika oziroma razpoložljivih dohodkov, z vidika dohodnine je zelo nizek, primerjalno z drugimi skupinami in nenazadnje velja upoštevati tudi to,

da je sistem socialnih transferjev v Republiki Sloveniji nastavljen tako, da pomaga tistim, ki pomoč potrebujejo. V tem primeru je nekdo, ki je storitvenik, in načeloma tisti, ki so v shemi kot normiranci, jih je več kot 75 % teh dela v storitvenih dejavnostih, kar pomeni, da njihovi stroški, ki jih imajo, še zdaleč ne dosegajo normiranih, ki so postavljeni na 80 %. In posledica tega je, da je nekdo pri približno 90 tisoč evrih prihodkov pri ugotavljanju kupne moči ali pa, če se rečemo tukaj neto razpoložljivega dohodka, na podlagi katerega se ugotavlja koliko mu pripada socialnih transferjev, praktično izenačen z nekom, ki je na minimalni plači, čeprav vemo iz podatkov za analitike in tako naprej, da sta to dva popolnoma neprimerljiva položaja. Tudi s tega vidika je treba gledati, se pravi, kakšne ugodnosti oziroma kakšen položaj zaseda ta skupina zavezancev.

In na žalost, ravno iz teh treh razlogov, ki sem jih naštel, se pravi dohodninskega, prispevnega in tudi socialnih transferjev v smislu najvišjih otroških dodatkov, v smislu tudi nenazadnje denarne socialne pomoči, v nekaterih primerih tudi brezplačnega oziroma cenejšega vrtca, se pravi brezplačnih kosil oziroma prehrane v šoli in tako naprej, se to kaže kot neprimerna rešitev, za katero seveda prispevajo vsi drugi zavezanci.

Treba je tudi povedati to, da normiranci so prišli noter naknadno, na poziv socialnih partnerjev, se pravi po prvi objavi, javni, predloga Vlade, je prišlo do pobud tako na strani delojemalcev oziroma sindikatov kot na strani delodajalcev, da je ta sistem postaja nevzdržen, in da povzroča tudi prekarnost in tako naprej, zaradi tega, ker je, se pravi, so odločitve, ki jih sprejemajo zavezanci, davčno generirane, ne pa poslovno. In v takem primeru to kaže na anomalije v sistemu, zato se je potem Ministrstvo za finance tudi odločilo, da ta institut nekako korigira, in iz tega razloga tudi rešitve, ki so v zakonu.

Od tu naprej še, kar se tiče OMD oziroma težjih pogojev dela za kmete, velja poudariti, da je pred časom prišlo do pripoznanja teh zahtevnih pogojev dela v obliki katastrskega dohodka, ki se za takšna zemljišča šteje oziroma upošteva v bistveno nižjem znesku kot za nekatera, kot za druga zemljišča. Se pravi, skozi tiste ekonomske izračune je bil prepoznan ta povečan strošek obdelave težjih pogojev dela v celoti. Kljub temu se je pa Vlada odločila, da bo OMD plačila v polovici zgolj vštela, ker gre vendarle za dohodkovno subvencijo, se pravi v polovici vštela v davčno osnovo, zaradi tega, ker ocenjujemo, da je približno pol vezanih na razne zelene ukrepe, ki jih zagotovo velja spodbujati na način, kot je zdaj postavljeno, ne glede na to, se pravi, se vendarle spodbuja delo na takšnih zemljiščih.

Naj nadalje še pojasnimo nekatere druge vsebine, kaj dejansko pomeni to, da se zakon ne bi uspel doživeti v tem letu še epiloga, se pravi biti objavljen v Uradnem listu. Prva zadeva zagotovo ta, da nova kmetijska politika oziroma ukrepi v obstoječem zakonu, ki velja, niso še zajeti. To pomeni, da bi s prihodnjim letom preko 100 milijonov evrov subvencij namenjenih kmetijstvu, zapadlo v celoti v obdavčitev, kar je popolnoma neprimerljivo z obsegom, ki se ga omenja v smislu omejenih pogojev dela, tako z vidika magnitude sredstev, ki bi se šteli v obdavčitev, kot z vidika tega, koliko bi na koncu bilo plačanih dajatev.

Druga zadeva, pri mladih kmetih ne bi prišle v veljavo rešitve v smislu davčne, se pravi neobdavčitve podpor pri vlaganju, kadar bi, se pravi, mladi prevzemnik kmetije izplačal svoje dele, dediče zato, da pride do kmetije, da pride dejansko do zemljišč, ki pripadajo in tako naprej. Dodatno tudi ne bi prišlo do rešitve, ki smo jo predvideli v okviru teh neprilik, podnebnih, predvsem, s katerimi se kmetje zagotovo vedno pogosteje srečujejo. Se pravi, od tukaj v predlogu, ki je, se pravi, ga je Vlada pripeljala v Državni zbor in ste ga tudi že enkrat potrdili, je predvideno, da zavarovalne premije oziroma subvencioniranje teh ne bi bilo več predmet obdavčitve.

Nadalje naj omenim tudi ranljive skupine, se pravi, olajšava oziroma dodatna splošna olajšava, cenzus zato se v skladu s predlogom Vlade in potrditvijo v Državnem zboru dviguje s 13 tisoč 700 evrov na 16 tisoč evrov, kar je daleč nad tistim, kar bi bila sicer indeksacija, kar pomeni, da tisti zaposleni, ki prejemajo nizke dohodke, bodo imeli višji neto razpoložljivi dohodek, kot bi ga sicer imeli, če te rešitve ne bi prišle v veljavo.

Dodatno velja tudi omeniti, da ocenjena dinamika izpada javnih sredstev pomladanskega zakona, se pravi, ki ga je prinesla prejšnja vlada, bi pomenila v štirih letih, se pravi, najprej 200, na to 400, na to približno 600, na to 800 milijonov evrov izpada na področju dohodnine. Kaj to pomeni? 54 odstotkov dohodnine se namenja financiranju občin. Tako velik izpad bi seveda imel posledice tudi za financiranje občin, ki seveda našim oziroma nam vsem skupaj zagotavljajo številne javne storitve. Če potegnem neko vzporednico, bi to lahko bil ekvivalent znižanju povprečnine za približno 200 evrov.

Torej, če nekako sklenem te misli. Po našem mnenju zagotovo davčni sistem mora biti kar se da pregleden in predvidljiv, zato tudi kot Vlada kot pomembno prepoznavamo, da je smiselno oziroma bi si želeli, da so davčni zakoni čim prej uveljavljeni, to velja posebej za ta zakon. Na podlagi vsega povedanega ocenjuje Vlada, da ni podanih argumentiranih razlogov, da se Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini EPA 302-9 ob ponovnem glasovanju ne bi ponovno podprli.

Hvala.