Hvala lepa, gospa predsednica.

Spoštovani prisotni!

Državni svet opozarja na zaostreno ekonomsko situacijo ter makroekonomske napovedi, ki tveganja na področju splošne draginje izjemno povečujejo. Priče smo stanju, ko se finančni položaj gospodinjstev že več kot eno leto poslabšuje, splošna rast cen, cene življenjskih potrebščin pa so se še posebej v prvi polovici leta 2022 močno zvišale, pri čemer so v povišanjih prednjačile cene energentov, hrane in storitev. Inflacija je v tretjem četrtletju presegla 10 %. Prav tako smo bili v predzadnjem kvartalu letošnjega leta priče znižanju gospodarske rasti, k čemur je pripomogla tudi manjša potrošnja gospodinjstev. Povišanje cen bivanja in izdatki za hrano najbolj prizadenejo socialno ogrožene. Državni svet meni, da je dolžnost vlade, da tudi z ustrezno dohodninsko politiko prispeva k omilitvi poslabšanja položaja prebivalstva, pri čemer pa zakon predstavlja korak k nižjim plačam, nižjim neto plačam. Državni svet se zavzema za razbremenitev plač in znižanje obdavčitev plač, za katere vemo, da so v Sloveniji bistveno preveč obdavčene. S predlaganimi rešitvami se v nasprotju s sedanjo ureditvijo namreč ukinja postopen dvig splošne davčne olajšave, ki se tudi ne bo usklajevala z inflacijo oziroma koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin. Državni svet ugotavlja, da se je Vlada na področju obdavčitve dohodkov iz dejavnosti odločila za spreminjanje višine odhodkov, ki se priznava pri ugotavljanju davčne osnove v sistemu normiranih odhodkov, in sicer v odvisnosti od dveh po novem zaostrenih pogojev doseženih prihodkov in vključenosti v obvezno zavarovanje. Državni svet opozarja, da sprejete rešitve niso dovolj dodelane, zato ni pričakovati pozitivnih učinkov niti za davčne zavezance niti za davčno blagajno. Kljub temu, da je Vlada zagotavljala, da se položaj samozaposlenih, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov s predlaganim in kasneje sprejetimi rešitvami ne bo poslabšal, je jasno, da temu ni tako, saj se kljub nekaterim popravkom v fazi sprejemanja zakona to skupino glede na sedanjo ureditev postavlja v slabši položaj. Državni svet je kritičen tudi do rešitev glede spremembe pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem, kjer se stopnja dohodnine zopet dviga na 25, zvišuje, to pa dodatno prispeva k poslabšanju razmer na najemnem trgu, k že tako previsokim cenam najemnin.

Državni svet izpostavlja, da zakon kljub splošno priznani potrebi po nacionalni krepitvi pridelave hrane in s tem kmetijstva za zagotavljanje prehranske varnosti prinaša nove nepotrebne obremenitve kmetov s 50 % obdavčitvijo plačil, ki jih kmetje pridelovalci hrane prejmejo zaradi težjih pridelovalnih pogojev. Gre za tako imenovana OMD plačila, ki doslej niso bila obdavčena. Območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo so območja, ki imajo težje pridelovalne razmere in zato višje stroške pridelave. OMD plačila niso dohodkovna plačila, ampak predstavljajo zgolj delno nadomestilo za višje stroške in izpad prihodkov zaradi zahtevnejših tehnologij. Ukrep se nanaša na 73,5 % kmetijskih zemljišč upravičenih do OMD plačil, torej se problematika obdavčitve nanaša na 46 tisoč 661 kmetij od 55 tisoč 766, ob tem pa ni nezamerljivo dejstvo, da bo obdavčenje OMD plačil najbolj obremenilo srednje in manjše kmetije, ki imajo premajhen donos, zato morajo kmetje za ohranitev kmetijske dejavnosti vlagati svojo plačo, ki jo zaslužil v drugih panogah. Kmetovanje na OMD območjih je v širšem družbenem interesu tudi z vidika ohranjanja poseljenosti in razvoj podeželja. Državni svet poudarja, da je tovrstni ukrep v času krize energentov in splošne potrebe po večji samooskrbi nesprejemljiv.

Državni svet opozarja tudi, da zakon v delu, ki se nanaša na normirane odhodke, bistveno poslabšuje davčni položaj nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Zakon znižuje višino priznanih normiranih odhodkov za vse nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, in sicer iz 80 % na 40 % prihodkov, znižuje pa tudi višino priznanih normiranih odhodkov ter jemlje možnost načina izbire obdavčitve kmečkih gospodinjstev. Gre za nesprejemljivo in hkrati nelogično spremembo v času vsesplošne draginje, ki je škodljiva za slovensko kmetijstvo. Namen dopolnilnih dejavnosti na kmetijah je krepitev socialno-ekonomskega položaja podeželja, pri čemer pomembno prispevajo k zagotavljanju delovnih mest in posledično k ohranitvi poseljenosti podeželja. Prav dohodek iz dopolnilne dejavnosti na mnogih kmetijah zagotavlja sredstva, iz katerih se plačujejo prispevki za socialna zavarovanja, prav tako pa omogoča razvoj kmetij in s tem ustvarjanje novih delovnih mest. Z višjimi davčnimi obremenitvami nosilcev dopolnilnih dejavnosti se dejansko slabša položaj slovenskih kmetij, kar bo kratkoročno vodilo do izgube delovnih mest, dolgoročno pa tudi do kmetovanja samega.

Na podlagi vseh navedenih argumentov bi moral zakonodajalec ponovno pretehtati svojo odločitev, ki pomeni vsesplošno slabitev stanja nacionalnega gospodarstva. To je povzetek poročila oziroma zahteve Državnega sveta, bistvo cele zgodbe pa je, da si želimo, da bi Vlada ponovno pretehtala, seveda tudi Državni zbor premislil ali je primeren čas za takšne spremembe, da v bistvu ljudem ne zagotavljamo višjih neto plač v času vsesplošne krize in vsesplošne draginje, da na drugi strani vemo, da smo pri sprejemanju proračuna imeli debato, da imamo rekordni proračun, veliko proračunsko rezervo, iz katere bi se dalo prebroditi to leto do tiste napovedane celovite davčne reforme in ko se pogovarjamo tudi o, bom rekel, socialno šibkejših ljudeh, je zelo pomembno vedeti, da dvig davčne stopnje na najemnine pomeni posledično lahko višje najemnine tem, ki niso, nimajo te sreče, da živijo v svojih lastniških stanovanjih, ampak plačujejo najemna stanovanja in s tem v bistvu še bolj poslabšujemo njihov socialni položaj.

Mislim, da se moramo skupaj zavedati, da živimo v časih, kjer je primerno, da prebivalcem zagotavljamo višje, višje neto dohodke in da ni primeren čas za dodatne davčne obremenitve.

Hvala lepa.