Govor

Igor Šoltes

Spoštovana predsednica, najlepša hvala za besedo.

Torej, danes je pred nami končno obravnava zelo pomembnega zakona s področja varstva človekovih pravic, namreč, Predloga zakona o varstvu osebnih podatkov. Gre za zakon, ki izhaja iz 38. člena Ustave in varuje osebno človekovo pravico do varstva osebnih podatkov, in gre za zakon, ki poudarja zakonitost obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 38. člena Ustave. Gre pa tudi za evropski zakon, ki izhaja iz zahteve iz Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki jo bolj poznamo pod kratico GDPR. In tako zaradi zahtev GDPR določa preiskovalne pristojnosti nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov informacijskega pooblaščenca, prekrškovne določbe, postopke obravnav prijav tudi glede kršitev varstva njihovih osebnih podatkov, obdelave osebnih podatkov mladoletnikov, nadzora in tako dalje. No, na ta zakon čakamo že od leta 2018. Kar nekaj poskusov je bilo, da bi spravili različne kompromise v tekst predloga zakona, ampak uspeh ni bil dosežen. Zakaj dosedanji poskusi niso obrodili sadov? Predvsem zato, ker je zelo težko uskladiti toliko različnih in nasprotujočih si interesov in vrednot, ker eni bi radi večjo svobodo glede zbiranja in obdelave osebnih podatkov, torej posegov v naše osebne podatke, eni pa seveda bi radi večjo varnost in zakonitost glede osebnih podatkov. In zadnjih deset let se resno ukvarjamo s tem, koliko smo pripravljeni se odpovedati osebnim podatkom v imenu tako imenovane varnosti ali pa splošne varnosti. Ravno zaradi teh različnih interesov, ki so zahtevali, kar lahko rečem, petletni rok usklajevanja, smo na koncu morali sprejeti odločitve, ki so zapisane v gradivu, ki je pred vami. Kako smo to naredili? Naredili smo na način, da se doseže tako imenovana zlata sredina in da se istočasno ne zniža dosežena raven varstva osebnih podatkov in da se ponekod še zviša, kjer pa se le da, pa določimo olajšave in pa poenostavitve, zlasti za zasebni sektor, znanstveno raziskovalni sektor in tako dalje. To seveda ne pomeni, da smo bili razpeti med Silo in Karibdo, to pomeni samo to, da smo morali zelo premišljeno razvijati koncept zakona. In konec koncev, da me je k temu pritrdilo tudi kasneje Ustavno sodišče, ker je 14. aprila letos odločilo, da 38. člen ustave zahteva strogo spoštovanje načela zakonitosti glede obdelav osebnih podatkov in da se mora privolitev za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju določati z zakonom, ne pa z različnimi podzakonskimi akti ali odlok. In tudi drug razvoj v Sloveniji je pokazal, da imamo glede tega pravo usmeritev, na primer glede obdelave osebnih podatkov o narodni in etični pripadnosti je poskus lanske novele zakona o prijavi prebivališča pokazal, da v Sloveniji ni sprejemljivo, da bi se na široko obdelovali osebni podatki o narodnosti, veroizpovedi in tako dalje, torej podatki iz kroga posebnih vrst osebnih podatkov. In danes je torej pred nami predlog zakona, ki ga obravnavate. Na njega so bili vloženi amandmaji tako koalicijskih poslanskih skupin kot Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Vlada podpira amandmaje koalicijskih poslanskih skupin, ki med drugim predstavljajo upoštevanje skoraj vseh pripomb iz zelo obsežnega in dobrega mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki poleg tega vsebujejo tudi nekatere relevantne predloge in včasih pomisleke Informacijskega pooblaščenca ter sekcije operaterjev elektronskih komunikacij, pa tudi še seveda koga drugega. Menimo, da so ti amandmaji ustrezni, ne rušijo koncepta zakona, ne znižujejo višje ravni varstva osebnih podatkov, ki jih zahteva 38. člen Ustave. In ti amandmaji so v določenem delu tudi podobni delu amandmajev Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, ki so bolj osredotočeni na tako imenovane elektronske vsebine in ob tem moramo posebej omeniti, da je tudi Državni svet podprl ta predlog. Podpiramo pa tudi današnje štiri amandmaje, ki so vloženi za obravnavo na sami seji Odbora za pravosodje. Namreč glede 22., 23., 69. in 93. člena, ker uporabljajo načelo sorazmernosti, nekoliko izboljšujejo predlagane rešitve.

Menimo, da je ta predlog zakona po 5. letih usklajevanja z res številnimi deležniki tako v zasebnem sektorju kot javnem precej zrel po vsebini in da je smiselno, da se nadaljnje obravnavanje izvaja v pozitivnem duhu. Gre za materijo seveda, s katero nikoli vsi ne bodo enako srečni, zato smo tudi izbrali to, če rečem, zlato sredino, kjer smo upoštevali vse relevantne deležnike, s tem, da seveda nismo nižali raven varstva osebnih podatkov, kar je osnovni, primarni in končni cilj Zakona o varstvu osebnih podatkov in prepričan sem, da bo tudi današnja razprava pokazala, da je možno doseči kompromise in da zakon lahko pošljemo v nadaljnjo obravnavo v Državni zbor. Hvala.