Ja, predsednica, hvala za besedo.

Glede na to, da ste člani in članice Odbora že prejeli obširno pisno mnenje, bi jaz zdaj mogoče to samo na kratko ustno povzela.

Pobudnik je na podlagi drugega odstavka 162. člena Ustave in prvega odstavka 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti četrte točke prvega odstavka 21. člena Zakona o odvetništvu.

Pobudnik je odvetnik, vpisan v imenik odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije, ki svoj poklic opravlja v odvetniški družbi in izkazuje svoj pravni interes za vložitev pobude s tem, da mu je na podlagi neposrednega učinkovanja izpodbijane določbe prepovedano opravljanje poslovodne funkcije v gospodarski družbi ali drugi pravni osebi, dokler opravlja odvetniški poklic. S tem po njegovem mnenju izpodbijana določba neposredno posega v njegove pravice, pravne interese in pravni položaj ter posega v njegove ustavne pravice do svobode ravnanja iz 35. člena Ustave, svobode dela iz 49. člena Ustave in svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave. In zato predlaga Ustavnemu sodišču, da njegovo pobudo sprejme in na omenjeno določbo razveljavi.

Prejeli smo tudi mnenje Odvetniške zbornice Slovenije, v katerem se strinja, da je cilj obstoječe prepovedi opravljanja poslovodne funkcije javna korist in korist posameznikov, ki jih odvetniki zastopajo. Prav tako meni, da morajo odvetniki zaradi svoje ključne vloge v pravosodnem sistemu nase prevzeti nekatere omejitve. Odvetniška zbornica se ob tem sprašuje, ali za ureditev nezdružljivosti ne zadostuje že sama omenjena določba, in meni, da je slovensko ureditev nezdružljivosti v delu, ki se nanaša na opravljanje poslovodne funkcije, mogoče spremeniti in normirati drugače.

Zakonodajno-pravna služba je preučila navedbe tako v pobudi kot tudi v mnenju Odvetniške zbornice, in meni, da navedbe v pobudi niso utemeljene.

Ob tem je pomembna ugotovitev, da je odvetništvo v slovenski pravni ureditvi povzdignjeno na raven ustavnega instituta, ki ima po ureditvi iz 137. člena Ustave dvojno naravo. Po eni strani je odvetništvo del pravosodja, v okviru katerega je za vse državne organe in službe, ki tvorijo pravosodje, bistveni element delovanja samostojnost in neodvisnost. Po drugi strani pa gre za zasebno pravno službo, ki kot del pravosodja izvršuje naloge posebnega javnega interesa, to je učinkovito uresničevanje ustavnega načela pravne države iz 2. člena Ustave. Ob tem je osrednjega pomena, da ima odvetništvo zaradi svoje dvojne ustavne narave zagotovljena samostojnost in neodvisnost ne le, ko nastopa kot del pravosodja, ampak morata biti zaradi njegove specifične družbene vloge ti dve garanciji neločljivo zagotovljeni tudi, ko se odvetništvo presoja kot zasebna služba.

Skladno s 137. členom Ustave in načelom pravne države iz drugega člena Ustave, odvetništvo podrobneje ureja zakon, ki že v okviru temeljnih določb v prvem odstavku 1. člena določa, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, v drugem odstavku pa, da odvetništvo opravljajo odvetniki kot svoboden poklic ter s tem povzema ustavno dvojno vlogo odvetništva ter samostojnost in neodvisnost odvetniške službe. Ti elementi ureditve odvetništva so bili prisotni že vse od začetka nastajanja besedila Zakona o odvetništvu.

Iz samega besedila osnutka Zakona o odvetništvu je jasno razvidno, da je že v času priprav zakonskega besedila prevladala ideja o nezdružljivosti z opravljanjem odvetniškega poklica. V zvezi s pripombami takratne Zakonodajno-pravne komisije glede dograditve določbe, ki naj bi urejala nezdružljivost odvetniškega poklica z nekaterimi drugimi poklici ali opravljanjem določenih služb ali del, pa je predlagatelj v obrazložitvi navedel, da je ni upošteval in je v 21. členu ohranil ureditev iz besedila osnutka. Pojasnil je, da se prav zaradi velike pestrosti življenjskih situacij ni mogel poslužiti eksplicitnega načina urejanja tega vprašanja, ampak našteva le glavne poklice in posle, ki so nezdružljivi z odvetniškim poklicem, s čimer daje uporabniku te določbe meje, v okviru katerih bo treba presojati in utemeljiti, zakaj je opravljanje določenega posla nezdružljivo z odvetništvom.

Mogoče bi na tej točki zaključila. Zakonodajno-pravna služba je, kot sem že uvodoma povedala, to svojo utemeljitev zakaj se s pobudnikovimi navedbami ne strinja in ne podpira, in bi na tem mestu zaključila. Tako da, hvala.