Hvala lepa.

Ja, zelo pomembno vprašanje, absolutno. Poglejte, pristop, kot rečeno, revidiranju je statistični. Transakcij v proračunu bodisi nacionalnem v tem primeru tudi nadnacionalnem sega v milijone. Nemogoče je pregledati vse transakcije. Tako kot večina računskih sodišč tudi Evropsko računsko sodišče uporablja metodologijo vzorčenja po denarni enoti. Ker gre za statistični pristop, so tudi rezultati pregledov statistični. Če bi se vrnili na tisto prosojnico, kjer imamo predstavljene ocene napak, zaradi tega so te statistične ocene različne. To je rezultat tega statističnega pristopa. Na podlagi statističnih podatkov je nemogoče podati točkovno oceno. Lahko pa zagotavljamo preko statistike zadosten obseg pregleda transakcij, da kot rečeno že prej v predavanju s 95 odstotno zanesljivostjo podamo to različno oceno.

Govoriti o tem kakšen obseg je bil revidiran. Pravzaprav to ni pravi pristop. Ključno je povedati, da metodologija vzorčenja po denarni enoti je tista, ki zagotavlja zadosten obseg pregleda, da ta metodologija temelji na znanstveni metodi. Sistem vzorčenja po denarni enoti je sistem, ki je neka kombinacija vzorčenja številskih podatkov in pa samega vpliva obsega posameznih transakcij. Transakcije, ki imajo višji znesek izplačila, imajo večjo verjetnost zajetja v ta podatek. To vzorčenje pravzaprav kontinuirano poteka skozi celotno leto, ravno zato, da se zagotovi, da v časovnih okvirih, ki so nam dani. To revizijo lahko izvedemo, poteka namreč na ta način, da se skozi celotno populacijo, zakaj se imenuje vzorčenje po denarni enoti, ker se išče z nekim daljšim korakom, ki je statistično vnaprej opredeljen, točno določen evro, ki je izplačan iz proračuna, in potem, ko se ga identificira, se identificira tudi celotno izplačilo. In to je tisto, ki ga potem revizorji ocenijo in na podlagi ocene, predvsem tistih, kjer se najdejo napake na izplačilih, se potem ekstrapolira ta ocena na celotno populacijo, skratka statistični pristop iz razlogov, ki sem jih prej navedel in v končni fazi podane različne ocene.

Kar se tiče OLAF-a, kot rečeno že v samem, v samem, v sami predstavitvi, naše sodelovanje z njimi je je odlično. Vsakič, ko naletimo na kakršnikoli primer, so potem oziroma ko se jih nabere, še posebej po zaključku revizije, te največje revizije, ki jo opravljamo, so, so obveščeni. Seveda se potem v nadaljnje postopke ne vmešavamo oziroma zgolj toliko, kolikor je potrebno še zagotavljati kakršnokoli dodatno dokumentacijo.

Toliko, hvala lepa.