Hvala lepa gospa predsednica. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi.

Mogoče za osvežitev spomina, nedavno, bolj točno konec leta 2017 je Državni zbor obravnaval predlog novele Zakona o trgovini, ki je predlagal omejevanje obratovalnega časa trgovin ob nedeljah s precejšnjim številom izjem. Takratni predlog zakona tudi ni obrazložil določitve najvišje meje prodajalne, površine trgovine, pri kateri je še mogoče trgovino v nedeljo odpreti. Prav ta utemeljitev pa je v skladu z odločbo Ustavnega sodišča nujna za zagotovitev ustavne skladnosti Predloga zakona.

V času obravnave takratnega zakonskega predloga pa je bil o tem vprašanju dosežen tudi dogovor med delodajalci in sindikati, kar smo krščanski demokrati kot pomemben korak naprej tudi pozdravili.

Določanje obratovalnega časa trgovin ob nedeljah v našem prostoru ni nekaj neobičajnega. Na tak ali drugačen način, zaprtje trgovin ob nedeljah določajo države, kot so Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Belgija, mogoče še kakšna.

V Novi Sloveniji se zavedamo, da moramo pri zakonskem urejanju možnosti obratovanja trgovin ob nedeljah tehtati več vrednot pravzaprav. In tega ne jemljemo zlahka. Na eni strani imamo omejitev poslovne svobode trgovine, da svobodno določa svoj obratovalni čas, na drugi strani imamo zagotavljanje možnosti nedeljskega počitka trgovkam in trgovcem ter možnost, da nedeljo preživijo s svojimi najbližjimi.

No, če malo še k temu dodam, iz krščanskega izročila, ker ga seveda vsi dobro poznate, na katerem je oblikovan tudi srednjeevropski civilizacijski okvir, v katerega spada Slovenija, izhaja, da človek v vsakem tednu potrebuje dan počitka. Vendar pa ne gre zgolj za zagotavljanje počitka posameznika na naključni dan v tednu, ampak gre tudi za to, da ima človek možnost, da ta dan počitka preživi skupaj s svojo družino, s svojimi najbližjimi. Že čisto zaradi praktičnih razlogov pa to ni mogoče brez uskladitve oziroma poenotenja družbe o vprašanju, kateri dan v tednu je to. V državah, ki so utemeljene na krščanskem izročilu, je ta dan nedelja, kar v slovenskem jeziku pove že ime dneva samo.

V Novi Sloveniji smo pri poseganju države v poslovno svobodo v skladu z načelom subsidiarnosti zadržani. Vendar pa prav ta nujnost po družbenem poenotenju okrog enega prostega dne v tednu, z namenom uresničevanja vrednot družine, predstavlja enega od argumentov zato, da se to vprašanje uskladi in uredi na višji ravni.

Opuščanje nedelje kot dela prostega dne namreč v naši družbi prispeva svoj del k okrnitvi družinskega življenja, saj otežuje preživljanje prostega dne z družinskimi člani. In ne pozabimo te že skoraj klišejske resnice, da je družina temelj, temeljna celica družbe.

Zavedamo se, da možnosti nedeljskega počitka ne moremo zagotoviti vsem. Obstajajo poklici, katerih izvajanje je v določenih primerih nujno tudi v nedeljo. Pri vsakem od njih je treba posebej pretehtati. Vendar pa je namen poenotenja družbe okrog nedelje, kot dela prostega dne, omogočiti nedeljski počitek in čas za družino kar v čim večjem številu državljank in državljanov, katerih nedeljsko delo ni nujno.

Zdaj, v času naše Vlade, prejšnje Vlade, so se določile nove začasne izjeme v Zakonu o trgovini. V enem od tako imenovanih PKP se je določilo, da se lahko obratovalni čas prodajalne na letališčih, turistično informacijskih centrih, torej TIC, ter muzejih določi brez omejitev. Seveda ta ukrep velja samo do konca tega meseca oziroma do konca tega leta.

Spremembe smo takrat argumentirali s spodbujanjem turizma, ki je utrpel hude posledice zaradi epidemije COVID, ter z dejstvom, da prodajalne znotraj letališč v pretežni meri presegajo 200 kvadratnih metrov. Nova Slovenija je takrat seveda glasovala za te spremembe.

Po temeljiti razpravi na seji Poslanske skupine o tem predlogu, ki ga prinaša Vlada na ta odbor, smo se iz čisto pragmatičnih razlogov odločili, da bomo te spremembe, torej ta zakon tudi podprli.

Hvala lepa.