Predsednica, ponovno hvala za besedo.

S predlogom tega zakona se v slovenski pravni red prvenstveno implementira Direktiva o spremembi Direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčenja. Ta ureja obveznost poročanja za operaterje spletnih platform, ki bodo davčnemu organu poročali o poslovni dejavnosti prodajalcev, ki preko platform poslujejo. Ti bodo morali davčnemu organu poročati o poslovni dejavnosti prodajalcev, kar vključuje najem nepremičnin, osebne storitve, prodajo blaga in najem različnih načinov prevoza. Posebej v zadnjem času, se pravi tekom korone, so se te storitve preko platform posebej razmahnile, zato je zagotovo kar pravi čas, da se to uredi na globalni oziroma evropski ravni, pa tudi v Sloveniji. Vsebina poročanja je povzeta po vzorčnih pravilih, ki jih je predvidel OECD. To se nanaša tako na operaterje v Evropski uniji kot tudi izven, pri čemer morajo slednji poročati, če zagotavljajo storitve prodajalcem v Evropski uniji ali najemanje nepremičnin, ki se nahajajo na ozemlju Evropske unije, ne glede na bivališče oziroma sedež prodajalca. Predvidene so tudi izjeme za manjše subjekte ali manj tvegane transakcije oziroma za operaterje, ki bodo poročali v tretji državi po modelu OECD. Z namenom učinkovitejšega upravnega sodelovanja predlog uvaja nove in spreminja tudi nekatere obstoječe institute, kot so skupni davčni nadzor in skupinska zaprosila ter določitev rokov za posamezne instrumente upravnega sodelovanja. Direktivo je treba v slovenski pravni red implementirati do konca tega leta. Predlog zakona vsebuje tudi nekaj drugih sprememb, ki so se v praksi pokazale kot nujne oziroma pomenijo izboljšave veljavne ureditve davčnega postopka v smeri lažjega in hitrejšega uveljavljanja pravic in pravnih koristi zavezancev za davek. Slednje se nanašajo tudi na rešitve, ki so bile vključene v predlog poslanskega zakona, za katerega je Vlada sicer podala odklonilno mnenje, saj je presodila, da je treba predloge preučiti z vidika primernosti in da bodo, če bo tako ocenjeno, vključeni v prihodnje spremembe in to so te spremembe, to smo vključili. Zadržki so bili, naj spomnim zgolj na tistega, ki je predvideval, da v primeru samo prijave se ne šteje več, se pravi, davčna zatajitev za kaznivo dejanje, kar smo ocenili za skrajno neprimerno. Tako so v ta predlog zakona vključene vsebine, za katere je Vlada ocenila, da so potrebne, zaradi lažjega izpolnjevanja davčnih obveznosti. Vključeni so tudi popravki, zaradi pravilnega prenosa evropskih direktiv in nekateri redakcijski popravki. Na primer predlaga se, da za prevzem dokumentov s portala e-davki zavezanec ne bo več potreboval kvalificiranega digitalnega potrdila. Uvaja se posebno pravilo glede vrstnega reda plačila davka na promet nepremičnin, davka na dediščine in darila ali davka na motorna vozila. Zaradi odločbe Ustavnega sodišča se dopolnjuje določba v zvezi z izdajo odločbe v primeru poroštva. Uvaja se poenotenje rokov za izpolnjevanje določenih obveznosti, kar bo omogočilo plačevanje obveznosti z enim plačilnim nalogom in končno se zagotavlja ustrezen prenos direktive o mehanizmih za reševanje davčnih sporov v Evropski uniji in direktive o določitvi pravil poti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga.

Na podlagi sprememb Zakonodajno-pravne službe so bili pripravljeni tudi amandmaji, h katerim je Vlada podala soglasje, se odpravljajo pomanjkljivosti, ki jih je Zakonodajno-pravna služba izpostavila v svojem mnenju. Vlada predlaga, da podprete predlog zakona in seveda tudi omenjene amandmaje.

Hvala.