Hvala za besedo, predsednica.

Spoštovane poslanke, poslanci in seveda tudi ostali!

Predlog stališča, ki ga obravnavate danes, je del zakonodajnega paketa, ki ga je Evropska komisija pripravila v novembru za zagotovitev potrebne finančne pomoči Ukrajini za leto 2023. Tega so kolegi predstavili tudi že na ponedeljkovi nujni seji Odbora za finance. Takrat ste obravnavali Stališče do spremembe uredbe v zvezi z vzpostavitvijo strategije za diverzifikacijo financiranja, kot splošne metode izposojanja za zagotavljanje podpore Ukrajini za leto 2023.

Današnja seja je pa namenjena obravnavi Stališča do uredbe o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje podpore Ukrajini za leto 2023.

Glede na to, da je tudi že, kot omenjeno, v ponedeljek bilo predstavljeno ozadje za predložitev zakonodajnega paketa, in tudi danes se obravnava uredba, bi zgolj na kratko še enkrat predstavil glavne elemente novega predloga uredbe o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje podpore Ukrajini.

V uredbi je določena zgornja meja finančne podpore za leto 2023, in sicer ta znaša 18 milijard evrov, ki jih bo Evropska komisija pridobila na finančnih trgih in posredovala Ukrajini v obliki ugodnih posojil. Poleg tega se predvideva subvencioniranje stroškov obrestnih mer in administrativnih stroškov, ki jih bo imela Komisija pri pridobivanju in upravljanju sredstev.

Ukrajina bo sredstva uporabila za financiranje delovanja države, vključno z materialno in socialno pomočjo, za sanacijo kritične infrastrukture ter kasneje po potrebi tudi za povojno obnovo in procese pristopa k Evropski uniji. Z Ukrajino bo sklenjen poseben memorandum o soglasju, v katerem bodo določeni pogoji politik, okvirno finančno načrtovanje in zahteve glede poročanja.

Glavni predpogoj dodelitve finančne pomoči bo podpora in spoštovanje demokratičnih mehanizmov ter zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic. Za zmanjšanje tveganj bo sprejetih več ukrepov, ki bodo tudi opredeljeni v posojilnem sporazumu z Ukrajino in bodo vsebovali sklop določb o inšpekcijskih pregledih, preprečevanju goljufij, revizijah in izterjavi sredstev v primeru goljufije ali korupcije. Ker gre za posojilo Ukrajini, bodo finančne obveznosti nastale zgolj v primeru, če Evropska unija od Ukrajine ne prejme vračila sredstev. V tem primeru bi države članice morale vplačati v proračun Evropske unije svoj sorazmerni delež v bruto nacionalnem dohodku in ta je v primeru Slovenije v tem trenutku 0,34 % oziroma približno 62 milijonov evrov. Ukrajina lahko zaprosi tudi za subvencije obrestnih mer, ki bi se v tem primeru zagotovile s prostovoljnimi prispevki držav članic Evropske unije v proračun Evropske unije. Višina subvencioniranih obrestnih mer bo odvisna od vsakokratnih pogojev zadolžitve Evropske komisije na finančnih trgih, zato so znane zgolj preliminarne ocene.

Glede na težko makroekonomsko situacijo, v kateri se je zaradi ruske agresije znašla Ukrajina, ter njenih potreb za zagotovitev normalnega delovanja svojih institucij ter zmanjšanja vrzeli v svojem financiranju, predlagamo, da se Slovenija strinja s Predlogom uredbe o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje podpore Ukrajini za leto 2023.

Za dodatne informacije sem na razpolago, tudi morda za pretekle pomoči in tako naprej, če bi vas eventualno zanimalo. Hvala.