Hvala lepa, predsedujoči.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Evropska komisija je predlagala zakonodajni sveženj za finančno pomoč Ukrajini, ki poleg predlogov sprememb finančne uredbe in Uredbe o razširjeni makroekonomski pomoči za Ukrajino, o katerem bo verjetno več povedala kolegica z Ministrstva za finance. Predvideva tudi manjšo spremembo Uredbe o večletnem finančnem okviru, in to bi jaz pojasnil.

Komisija predlaga, da se za namene finančne pomoči Ukrajini zagotovi 18 milijard evrov za leto 2023 in prvi del 2024. Gre za makro finančno pomoč, ne gre za pomoč pri povojni obnovi Ukrajine, ampak za makro finančno pomoč. In Evropska komisija predlaga, da se v letih 2023 in 2024 ta finančna pomoč nudi v obliki posojil z ugodno obrestno mero. V ta namen bi se Evropska unija zadolžila na mednarodnih trgih na podlagi garancij proračuna Evropske unije, in sicer na podlagi tako imenovanega rezervnega prostora, to je med zgornjo mejo za izplačila večletnega finančnega okvirja in zgornjo mejo za lastna sredstva Evropske unije. Predlog uredbe zato omogoča, da se sredstva proračuna EU za finančno pomoč Ukrajini mobilizirajo nad zgornjo mejo večletnega finančnega okvira, dosedanja makro finančna pomoč Ukrajini je namreč bila dodeljena znotraj zgornjih mej večletnega finančnega okvira, zato je potrebna sprememba. Kot veste, se Uredbo o večletnem finančnem okvirju sprejema s soglasjem držav članic. Da bi se zagotovil dostop Ukrajine do finančnih sredstev v začetku leta 2023, bi moral dogovor sveta o spremembi Uredbe o večletnem finančnem okviru biti sprejet najkasneje do zasedanja sveta ECOFIN, ki bo 6. decembra.

Vlada zato predlaga, da se Republika Slovenija strinja s spremembo Uredbe o večletnem finančnem okvirju, s katero se bo omogočilo financiranje pomoči Evropske unije Ukrajini v letih 2023 in 2024.

Hvala.