Govor

Igor Šoltes

Hvala predsednik.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Lep pozdrav tudi iz pravosodja.

Glede izhodišč naj izpostavim, da bo na pravosodnem delu zasedanja odločeno predvsem o splošnem pristopu glede revizije direktive, ki bi okrepila kazensko pravni okvir boja zoper okolijski kriminal. Gre za zelo pomembno direktivo, ki mislim, da bi jo oziroma da jo bomo tudi v Sloveniji zelo toplo sprejeli tudi glede na vsa tveganja, ki v Sloveniji niso redka, glede ogrožanja, varstva okolja, nedovoljenih posegov v prostor, odlaganja škodljivih in nevarnih stvari in plasti v zemljo. Skratka, gre za področje, ki bi ga sicer Slovenija lahko že prej tudi sama uredila na ustrezen način, za to niti ne potrebujemo direktive, ampak, ko bo direktiva sprejeta bo to Slovenija dolžna implementirati v svoj notranji pravni red.

Naslednja točka, ki je zelo pomembna z naše strani je predlog direktive, ki je namenjena krepitvi okvirja zavarovanja in odvzema premoženja nezakonitega izvora. Ministri bodo razpravljali o pravici do poštenega sojenja in do učinkovitega pravnega sredstva ter pravici do obrambe vseh, ki se tičejo ukrepi po tej direktivi. Skratka, da ne gre samo za enostranski del oblasti, ampak da seveda imajo tudi tisti, ki so podvrženi ukrepom te direktive ali pa posledicam možnost ustreznega, ustreznega pravnega varstva, kar je tudi nek temelj demokracije.

Naslednja točka se mi zdi pa res izjemno, izjemno pomembna, zato jo izpostavljam posebej. Veste, da v evropskem prostoru že vrsto let več kot deset let na nek način obstaja, ne bom rekel rivalstvo, ampak na nek način paralela, ne bom rekel tudi competition, ampak neke vrste malček okrnjeno sodelovanje med kot bi lahko bilo med Svetom Evrope in Evropsko komisijo in to se pozna kar na nekaterih področjih. Trenutno se to dogaja na področju umetne inteligence, kjer vzporedno tečejo mehanizmi, ki bi načeloma morali biti združeni glede na standarde, ki naj bi jih postavil Svet Evrope in pravila, ki naj bi določila Evropska unija. Gre pa tudi za področje, ki je izjemno pomembno za nas, ampak tisto, kar je pa ključno, je pa to, teče se tretji krog pogajanj med Svetom Evrope in Evropsko komisijo o pristopu Evropske unije h konvenciji o človekovih pravicah. Hočem reči, če verjamete ali ne, EU še ni podpisala te konvencije mi pa naslednje leto praznujemo 30. članstva v Svetu Evrope. Ampak zakaj to poudarjam? Zato, ker je izjemno pomembno tudi glede današnjega trenutka, govorim o dveh stvareh, ki morata biti dovolj trden argument za absolutno podporo Evropske unije tej konvenciji. Prva stvar je seveda vojna v Ukrajini. Gre za vojno, ki se seveda ne bi smela zgoditi, ampak vojno, ki je pokazala kako je potrebno Konvencijo o človekovih pravicah brati. Da jo je treba brati glede na sedanji trenutek, glede na dogajanja, ki se dogajajo. Vse te vojne so na nek način krajšega veka, ampak pomenijo pa seveda veliko tveganje tudi za področje človekovih pravic. In mislim, da v prihodnje gre pričakovati kar veliko naslovljenih zadev glede posledic te vojne tudi na Sodišče za človekove pravice.

Drugi zelo pomemben del je tako imenovan zdrs demokracije. Gre za to, da v nekaterih delih Evropske unije, govorim zlasti na področju pravosodja, so se z različnimi reformami pravosodja začeli krepiti vplivi politike na delovanje pravosodja in odločanje. In ravno zato je še toliko bolj pomembno, da si vsakič znova preberemo Konvencijo o človekovih pravicah in da jo tudi Evropska unija s svojim podpisom ponotranji.

V nadaljevanju samo še omenim, da bo razprava tekla tudi o boju proti antisemitizmu in predvideno se načrtuje, da bo Svet potrdil sklepe o boju proti nekaznovanosti za zločine, storjene v zvezi z rusko vojno agresijo v Ukrajini, v katerih se med drugim tudi poziva Ukrajino k ratifikaciji Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ter sklepe o okrepitvi zmogljivosti evropske pravosodne mreže za kibernetsko kriminaliteto.

Toliko na kratko. Kot ste slišali, bo kar veliko dela, veliko tem, prepričan pa sem, da gre za izjemno pomembne teme, ki tudi za EU lahko pomenijo pomemben korak naprej na številnih področjih, posebej še človekovih pravicah in okolju. Hvala.