Hvala za besedo.

Lep pozdrav tudi vsem ostalim!

Bom dokaj kratka, ker sem dobesedno na slabem glasu.

Torej, zdaj poročilo je poročilo za leto 2021, ki ga pa ne moremo jemati samo kot eno poročilo, torej, saj ste že vsi, ki ste to poročilo, torej saj ste že vsi, ki ste to poročilo predstavljali oziroma komentirali od gostov, povedali bistvo. Bistvo in to je torej še premajhna, dosti premajhna skrb za slovenskega kmeta. Mi smo v takih časih, ko se moramo zavedati tega pomena kmeta in vsega s čimer se kmet ukvarja in prinaša nam vsem državljanom dobrega, to je dobra hrana, to so obdelovanje površin, to je vse skupaj, tudi dopolnilne dejavnosti, ki jih, ki jih izvajajo kmetje na svojih gospodarstvih.

Komisija Državnega sveta, jaz bom kar koment…, torej dobesedno citirala ta stavek: »Država je dolžna s ciljem zagotavljanja prehranske varnosti ustvariti in nuditi ustrezne okvirje za kmetovanje in pridelovanje hrane, saj ima kmet pomembno vlogo pri doseganju tega cilja.« Pika.

To ne smejo biti zgolj besede, ki jih vsi tako radi ponavljamo, ko sedimo za nekim omizjem, pa ko razpravljamo ali uradno, neuradno. To se mora začeti izvajati takoj. Moralo bi se že včeraj, tako kot je treba in to je skrb za slovenskega kmeta in za vse, ki se torej na, mislim s tem tudi ženske na kmetijah. In če zdaj ves čas smo poslušali torej, da je stanje zaskrbljujoče in alarmantno, predvsem pa, da se torej povečuje velikostna struktura kmetijskih gospodarstev, ampak mi imamo en kup srednjih in majhnih kmetij. Jaz prihajam iz takega okolja in jih imam pred sabo, sem jih imela zdaj, ko ste o tem govorili in predstavljali to poročilo. Prav njihove kmetije, njihove skrbi, in bom rekla ob vsem tem kar tudi v nadaljevanju pripravlja Vlada, pravzaprav ne prav rožnato. In vsi poznamo torej ta status, torej to dopolnilno dejavnost. Mi ne moremo zdaj govoriti samo v okviru Odbora za kmetijstvo in torej znotraj teh inštitucij, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, ampak moramo kot država in mi kot odločevalci in vsi skupaj celostno pogledati na stvar, to pomeni tudi s finančnega vidika, saj je bilo povedano. In mislim, da danes ob dveh ima Odbor za finance tudi to temo med drugim. Jaz sem imela torej kar nekaj klicev kmetov, ti ki živijo realno življenje, ki ne živijo v mestih, ki garajo na kmetijah, na visokogorskih, na srednjegorskih, malo višjih in tudi v dolini, in se ukvarjajo s tem in moram reči, da res ni, da občutek tega, da so slišani, in da za vse to kar počnejo za slovensko zemljo, za vse nas, da lahko ponudijo torej slovensko lokalno hrano nam vsem, niso uslišani torej tako kot bi moralo biti in nimajo dobrega občutka kako bo v prihodnosti.

Ena izmed, torej Zakon o dohodnini, ki ga pripravlja Vlada, predvsem kmetom, da zdaj kar preberem, torej glede na to, kar je pripravila Vlada v Zakonu o dohodnini, v tistem delu, ki se nanaša na normirane odhodke, bistveno poslabšuje davčni položaj nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Mislim, da vsi vi, ki se ukvarjate s tem, vsi strokovnjaki veste o čem govorim. Namreč ta predlagana rešitev o kateri bo danes tudi Odbor za finance govoril, znižuje višino priznanih normiranih odhodkov za vse nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in sicer z 80 na 40 %. To je v bistvu nesprejemljiva odločitev za slovenskega kmeta. V bistvu nelogična tudi, v času splošne blaginje. Zdaj, nekdo mi tam kaže, da to ni res, ampak to so zadeve na katere opozarja torej tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica, vsi svetovalci na terenu, predvsem pa kmetje, nosilci dopolnilnih dejavnosti. Pa ravno včeraj mi je eden od teh mladih kmetov rekel, bom pa pustil vse skupaj, pa bom šel, pa bom živel od sociale, kaj pa naj naredim? Udinjamo se na bregovih, tako kmetje kot kmetice. Tudi pred dobrim mesecem ministrica je bila na tisti okrogli mizi srečanja kmetic, kjer so povedale svoj status. Torej, tudi ureditev statusa kmetic na kmetijah. In tukaj bo morala država dati denar za kmeta oziroma se odpovedati temu delu. Jaz verjamem, da Ministrstvo za finance pač sledi temu, da je treba polniti proračun, bog ve komu, a ne, mogoče še tistim najmanjšim, saj to niso veliki zneski za nekoga, tako kot je bilo rečeno, ampak so pa pomembni za tistega, ki jih mora dati. In tukaj bomo morali narediti en korak naprej in se odločiti kaj si želimo. Govoriti o dobrem slovenskem kmetijstvu, da bomo reševali zemljo, da bomo reševali našo…, mi imamo take danosti, saj nam je že Vodnik povedal, kakšne danosti imamo v Sloveniji. Pa mi se še kar obnašamo, kot da je kmetijstvo, kot da imamo meso v Sparu, kupimo, kot da pridejo, ne vem, od kod. In še kaj je pomembno, da bomo znali ceniti kmeta tako kot vsakega delavca v Sloveniji, da bomo imeli odnos do njega in zato mu moramo iti nasproti. V skupnem dogovoru bo treba narediti korak naprej in ne čakati. Jaz predlagam tudi, da Odbor za kmetijstvo na to temo naredi eno širšo razpravo, kako celostno skoraj skupaj z Ministrstvom za finance in z vsemi deležniki, ki bodo, ki so vključeni v rešitev tega problema. Pa ne čez tri mesece, čim prej. Mi moramo dati občutek ljudem, da so cenjeni, da je njihovo delo cenjeno, pa sama ne prihajam s kmetije. Prihajam pa iz tega okolja, kjer znamo ceniti soseda, kmeta, daljnega in bližnjega, kupujemo njihove stvari in se zavedamo tega, koliko truda je vredno, da kupim tisti lokalno narejen jogurt, pa kruh, pa klobase pa meso, da to ni tako enostavno in pa še dobro je in zdravo. Toliko zaenkrat. Hvala lepa.