Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni, članice in člani Odbora za kmetijstvo Državnega zbora ter vsi ostali prisotni!

Glede poročila Stanje kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva za leto 2021, ki smo ga analizirali v Kmetijsko gozdarski zbornici. Seveda, to je preteklo leto, ki je za nami. Alarmantne številke so bile že predstavljene, ne bi ponavljal. Skrbi nas predvsem to, da to traja še tudi naprej. Seveda je vojna v Ukrajini poglobila te zadeve. Rešitve ni, tudi če govorimo konkretno o mineralnih gnojilih, tudi na ravni EU, je ne vidijo oziroma komisija jih išče, ampak dolgoročne, kmetje pa rabijo trenutno za setev, za jesensko, ki je že bila, pa spomladansko, se pravi, da kriza se poglablja. Kar se tiče faktorskega dohodka, se ne bi ponavljal, je pa dejstvo, da v kmetijstvu poleg, se pravi, vseh intervencij ukrepov in pa sredstev, ki se zagotavljajo ali pa so se v preteklem letu, pa se tudi sedaj planirajo. Ni, ni vse vse tisto, kar motivira mlade, tako kot smo že slišali ali pa tudi tiste, ki še kmetuje in vztrajajo v tej dejavnosti, so tudi še drugi. Se pravi, na mizi imate tudi davčni, novo davčno breme kmetij. Mogoče se sliši za majhne zneske, ampak za tiste kmete, ki dnevno skrbijo, dvakrat na dan gredo v hlev, se pravi in vsak evro trikrat obrnejo, je ta sredstva za njih in predvsem za mlade pa velikega pomena, še posebej za obdelanost krajine in to nam to poročilo kaže.

Če primerjamo stalež kmetij, se pravi na leto 2000 imeli, ne vem, 56 tisoč kmetij, ki je imelo živali, govedo na kmetiji, danes sem preveril podatek, dobrih 27 tisoč kmetij še ima, govedoreja, se pravi naša glavna panoga. Dejstvo je, da se njive nam zmanjšuje, če zdaj gledam zadnje period, imamo, indeks je 98, delež njiv se zmanjšuje, tako intenzivni sadovnjaki, to nas tudi skrbi, ne, pri sadjarstvu nam pada, ravno tako vinogradništvo. Je pa v bistvu indeks pozitiven pri zaraščanju kmetijskih zemljišč z gozdnim drevjem. To je, to je pač to poročilo kaže to smer, ki je že tudi v preteklosti smo opozarjali in dejansko, kar je bilo že tudi danes izpostavljeno. Mi rabimo tako majhne in srednje kmetije za to, da bomo imeli Slovenijo obdelano, poseljenost in pa hkrati tudi nekako temelji na lastni samooskrbi.

V kmetijstvu, so še tudi drugi elementi, ki sem jih že prej opozoril. Seveda izgubljamo zemljišča, pozidava gre na najboljših zemljiščih. Povečuje se območje, kjer kmetje ne smejo več v celoti opravljati svojo dejavnost oziroma se iz takih in drugačnih razlogov zaščitijo za druge namene. Ta kmetijski prostor se krči, predvsem se pa krči, ker se vedno več pojavlja zveri, divjadi, predvsem je to na številnih območjih. Že dandanes imamo planinske pašnike, kjer imajo s temi zvermi velike težave in vsako leto so večje in se bojimo in kmetje nas opozarjajo, da tam ne bo več živine v prihodnje. To je resen problem, sicer, lepo je videti na naslovnicah naših turističnih biltenov, naše lepe gore, naše lepe pašnike, živali tam, ampak za vse to mora nekdo poskrbeti in težave pri vsem tem so predvsem tudi z, bi rekel, obnašanjem živali, ko se srečajo s tem v tistem letu ne želijo več na te pašnike. To so resne težave, s katerimi se bomo pač poleg ekonomskih, ki pa so temelj, da bomo mlade privabili, pa ne samo ukrepi kmetijske politike, so pomembni, in jih vsekakor se moram strinjati, da je treba to analizo narediti. Velike, ukrepi so bili v letošnjem letu, pa tudi v lanskem letu, ampak, stanje je pa zelo alarmantno, kar se tiče ekonomskega stanja naših kmetij in pa predvsem, kako pripeljati mlade, da bodo te kmetije obdržali oziroma razvijali tudi naprej.

Toliko za enkrat na kratko. Hvala.