Predsednica, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav poslankam, poslancem in vsem zbranim tukaj na današnjem Odboru za kmetijstvo Državnega zbora!

Komisija za kmetijstvo pri Državnem svetu je na 46. seji, 7. 10. obravnavala Poročilo o stanju kmetijstva, živilstvo, gozdarstvo in prehrano. Moram reči, da je bila predstavitev s strani tako predstavnice Kmetijskega inštituta kakor ministrstva korektna, dobra, da smo lahko kaj hitro tudi ugotovili kakšno je stanje. In moram reči, da je stanje po naši oceni kritično. Zapisali smo celo v poročilu, alarmantno, kajti prihodek iz naslova kmetijstva v letu 2021 je najslabši v samostojni Sloveniji. In to pa že govori o tem, da je nujno, da se potegne kakršnekoli ukrepe ali pa bi jih morali že prej potegniti, ne glede to, da je bila slaba letina. Poznali smo tudi prej slabe letine, predvsem sušne in tako naprej, tudi toče. To ni nič novega v slovenskem kmetijstvu. Da je bilo lansko leto iz proračuna danih več sredstev za kmetijstvo, pa kljub, se pravi iz slovenskega proračuna domačega, kljub temu pa imamo tukaj številke, manjša pridelava, manjši dohodek in seveda tukaj absolutno tudi manj interesa po kmetovanju Predvsem mladi kmetije zapuščajo, to je tudi en podatek, ki je zapisan. In verjetno tudi v novem strateškem načrtu, ki je po eni strani ambiciozen, po drugi strani pa govori o veliki podpori mladim prevzemnikom, je tukaj ena težava, ki bo v prihodnje nastala, se pravi, ta podpora mladim naslavlja samo mlade prevzemnike. Teh imamo trenutno okrog 3 tisoč, kje je pa ostalih 45 tisoč kmetov, mladih, ki bodo v desetih, petnajstih, dvajsetih letih prevzeli kmetijo. Ali teh ne rabimo več? In se vprašaš pri vsej tej zadevi, kam vse skupaj to gre. Se pravi, ali res gremo v smeri - to govorim zaradi tega, ker je iz tega podatka opazno tudi to, da ogromno kmetij propada -, ali gremo res v tej smeri, da rabimo 10, 15 tisoč kmetij, ki bodo visoko razvite, evropsko konkurenčne, vse ostalo podeželje, na katerega pa dostikrat opozarjamo, ko govorimo o treh potrebah kmetijstva, se pravi, pridelava hrane, poseljenost podeželja in urejenost podeželja. Ali zdaj ta del izgubljamo? Tu je zelo veliko vprašanje, ali je to tisto, kar Slovenija ta trenutek potrebuje. Eno je prehrambena varnost, lastna samooskrba, vse drugo je pa tudi namenjeno temu, da Slovenijo ohranimo urejeno, čisto in seveda tudi obdelano. In ta trend, ki je v zadnjem času, pa kar je še bolj zaskrbljujoče, če rečem, da so bile dve leti nazaj, vključno z letom 2021, izredne razmere glede covida in ukrajinske vojne, potem, kaj je to letos. Letos se isti trend nadaljuje, se pravi, gremo isti tempo naprej. In če bo šel ta tempo naprej, se bomo čez deset let vprašali, kam smo vse to zavozili. In še enkrat pravim, veliko delo bo potrebno opraviti, analizo, kaj se tu dogaja. Pa ne samo analiza, tudi določene ukrepe potegniti.

Zato je komisija sprejela tri sklepe, ki so vsebinski. Prvi je, da se je seznanila: Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotavlja, da je bilo stanje v kmetijstvu lani izredno slabo, letos pa se stanje le še bolj zaostruje. Komisija poziva Vlado, da se odzove na zaskrbljujoče podatke iz poročila ter pripravi ustrezen načrt s prednostnimi ukrepi za izboljšanje stanja v slovenskem kmetijstvu ter za njegovo izvedbo zagotovi zadostna finančna sredstva.

Naslednji sklep: Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga, da se pripravi analizo vseh finančnih ukrepov v času iz naslova epidemije covid-19, aktualnih ukrepov za blažitev draginje in način, da se jasno opredeli, koliko sredstev je bilo namenjenih gospodarstvu in koliko ne, koliko neposredno kmetijstvu; to je bilo izpostavljeno zaradi tega, kajti ti tako slabi podatki o gospodarstvu so samo v kmetijstvu, in zaradi tega, ali je bila ta delitev sredstev ali pa pomoči s strani države v covid situaciji sploh ustrezna ali pa dovolj velika za področje kmetijstva. Zato je ta sklep, da se naj to pač ugotovi in se potem tudi ustrezno lahko za naprej odzivaš.

Naslednji sklep: Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vzpostavi ustrezen nadzor v agroživilski verigi, s ciljem pravične porazdelitve znotraj verige; to je pa že eden od sklepov, na katerega vseskozi opozarjamo, da ta notranja razdelitev znotraj verige finančno donosno ni enakomerno in pravično razdeljena.

Hvala lepa.