Hvala lepa, spoštovana predsednica za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2021, prikazuje in analizira rezultate slovenskega kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva in z njim povezanih dejavnosti, ki so podlaga pri pripravi usmeritev in razvojnega načrtovanja. V poročilu so zbrani najpomembnejši proizvodi in ekonomski rezultati o slovenskem kmetijstvu, živilstvu, gozdarstvu in ribištvu, pripravljeni so na podlagi podatkov Statističnega urada, našega ministrstva ter drugih uradnih virov, ki so bili na voljo do 31. maja letošnjega leta za preteklo leto.

Podatki o rabi zemljišč in številu živine iz popisov kmetijstva 2020 kažejo, da se nadaljuje trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev. Povprečno kmetijsko gospodarstvo je v letu 2020 obdelovalo 7 hektarjev kmetijskih zemljišč, kar je za četrtino več kot leta 2000. Velikostna struktura kmetijskih gospodarstev se še vedno izboljšuje, saj se je število gospodarstev, ki obdeluje več kot 20 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi, glede na leto 2000, več kot podvojilo. Leto 2021 je bilo za kmetijsko pridelavo izrazito neugodno, saj se je obseg kmetijske proizvodnje po začasnih statističnih podatkih zmanjšal za 12 %., pri tem je bil obseg rastlinske pridelave manjši za 20 %, obseg živinoreje se je ohranil na ravni predhodnega leta, ustavil pa se je trend zmanjševanja proizvodnje na agregatni ravni.

Leto 2021 sta zaznamovali dve hudi spomladanski pozebi, kot se še spomnimo, ki sta močno prizadeli sadno drevje, vinograde po vsej državi. Tudi suša in druge vremenske ujme so bile tega leta izrazite. Domača poraba na prebivalca se je v letu 2021 med rastlinskimi pridelki povečala le pri sladkorju, med živalskimi proizvodi pa pri mesu in jajcih. Stopnja samooskrbe so bile v letu 2021 višje kot v letu prej tako pri mesu, mleku in jajcih, znižala pa so se pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju in medu. Domača proizvodnja presega domačo porabo pri mleku za 36 %, mesu in govedi je na indeksu 110, pri perutninskem mesu 112, pri čemer so se stopnje samooskrbe v primerjavi zvišale pri vseh treh proizvodih. Že drugo leto zapored je bila samooskrba pri koruzi 111 %, stopnja samooskrbe pri agregatu žito pa se je znižala na 85 % in je bila še vedno druga najvišja do sedaj.

V letu 2021 so se cene kmetijskih proizvodov na enkratni agregatni ravni občutno povišale, glede na leto 2020 so bile cene v povprečju za 9 % višje. Zvišale so se tako cene rastlinskih pridelkov kot tudi cene živalskih proizvodov, ker je bilo pa povišanje cen kmetijskih proizvodov manjše od povišanja cen stroškov, se je prihodkovno-stroškovno razmerje vendarle precej poslabšalo že kar je že drugo leto zapored. Ekonomski rezultati kmetijstva so se v letu 2021 na skupni ravni občutno poslabšali v primerjavi z razmeroma normalnim predhodnim letom. Neto dodana vrednost se je v primerjavi z letom 2020 realno zmanjšala za 37 %, faktorski dohodek pa za okoli petino. Ob realno manjši vrednosti kmetijske proizvodnje in hkrati višji vmesni potrošnji je faktorski dohodek znašal okoli 6 tisoč 100 evrov na polnovredno delovno moč.

Proračunska izplačila, namenjena kmetijstvu, so v letu 2021 znašala nekaj več kot 400 milijonov evrov, kar je skoraj 3 % več v primerjavi z letom poprej, največ pa po letu 2009. Glavni razlog za povečanja so izredna plačila. Ravno zaradi povečanja obsega izplačil iz nacionalnega proračuna se je opazno zmanjšal delež sofinanciranja kmetijstva s strani Evropske unije na 65 % v letu 2021, v letu 2021, ko nas je zaznamovala tudi epidemija covida-19. Ta ni imela negativnega vpliva na blagovno menjavo agroživilskih proizvodov, saj se je le-ta po začasnih podatkih povečala izvoz se je povečal za 19 %, uvoz pa za 12, pokritost uvoza z izvozom je ob tem zrasla na 65 %. Zunanjetrgovinski program KAJ (?) se je povečal in je znašal skoraj milijardo evrov. Slovenija tudi v letu 2021 ostaja neto uvoznica pri večini carinskih tarif agroživilskih proizvodov. Poslovanje slovenske živilskopredelovalne industrije v letu 2021 se je nekoliko izboljšalo, trendi v nekaterih ključni kazalnik pa so bili manj ugodni. Izstopa počasnejše okrevanje industrijske aktivnosti živilskopredelovalne industrije v primerjavi s povprečjem vseh predelovalnih dejavnosti skupaj. Kljub temu se nadaljuje relativno stabilno in uspešno poslovanje, kar se ugotavlja vsaj od leta 2015, ko so se pokazali prvi znaki stabilizacije te panoge. V Sloveniji se izvajajo ukrepi v okviru skupne kmetijske politike, kjer so ukrepi deloma ali v celoti financirani s sredstvi iz skupnega evropskega proračuna, ter nacionalni ukrepi, ki se financirajo le iz nacionalne ovojnice. V letu 2021 se je v okviru ukrepov skupne kmetijske politike nadaljevalo izvajanje shem neposrednih plačil, nadaljevalo se je izvajanje ukrepov, opredeljenih v programu razvoja podeželja, ki se je zaključil leta 2022, vendar se zaradi zamude, ki je nastala pri sprejemanju novega programa, ta to obdobje podaljša do leta 2022. V celotnem programskem obdobju se izvaja petnajst ukrepov, za katere je na voljo ena in pol milijarde evrov. Do konca leta 2021 je bilo odobrenih 1,17 milijarde evrov oziroma skoraj 80 % razpoložljivih sredstev programa, od tega je bilo izplačanih 936 milijonov evrov. V letu 2021 so se izzvali tudi nekateri začasni izredni ukrepi pomoči posameznim sektorjem, ki so bodisi utrpeli ekonomsko škodo zaradi posledic drugega vala epidemije bodisi zaradi motenj na trgu ali neugodnih vremenskih razmer. Vzpostavljena je bila tudi izredna finančna pomoč čebelarstvu in prašičereji. Površina gozdov se je po podatkih ministrstva je v letu 2021 znašala milijon 196 tisoč hektarjev oziroma domala 60 % površine Slovenije. Posekanih je bilo nekaj več kot štiri milijone kubikov, v primerjavi z letom 2020 se je posek zmanjšal za 3 %. V letu 2021 so bila v gozdovih vseh lastništvo skupno opravljena negovalna dela na površini 5 tisoč 626 hektarjev, kar je več kot v predhodnem letu. Manjši obseg sanitarnega posega zaradi naravnih motenj v gozdovih je v letu 2021 vplival na zmanjšanje obsega proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov. Hvala lepa.