Spoštovana predsednica mag. Nataša Avšič Bogovič, člani odbora, predstavniki ministrstva in ostali, lepo pozdravljeni.

Poročilo o izvajanju resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za leto 2021 je deveto tovrstno poročilo po sprejetju resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022. Osredotoča se na bistvene cilje, dejavnosti in kazalnike sprejete resolucije, ki se nanašajo na posamezne nosilce. Poročilo upošteva tudi naloge in ukrepe iz obdobnega načrta za zagotavljanje varnosti cestnega prometa v letih 2021 in 2022. V poročilu samem je podrobno predstavljeno stanje prometne varnosti, ki je bilo, kot že malo prej omenjeno, v letu 2021 slabše kot v letu 2020. Število hudo telesno poškodovanih je bilo v letu 2021 za 16 % večje kot leto prej, do konca leta 2021 se je hudo telesno poškodovalo 784 udeležencev. Pri lažje telesno poškodovanih prav tako beležimo povečanje števila poškodovanih, in sicer za 13 %, skupaj se je lažje telesno poškodovalo 5 tisoč 654 udeležencev. Policisti so na slovenskih cestah v letu 2021 obravnavali 17 tisoč 50 evidentiranih prometnih nesreč oziroma 14 % več kot v letu 2020. Število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtjo pa se je povečalo za 12 %. Evropska komisija je podala oceno varnosti cest po državah Evropske unije v letu 2021, pri čemer se je Slovenija, upoštevajoč kriterij smrtnih žrtev na en milijon prebivalcev, uvrstila na sredino med petnajstimi državami Evropske unije, ki so pod povprečjem. Povprečje je 44 smrtnih žrtev na en milijon prebivalcev. Slovenija je v letu 2021 beležila 54 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev.

Pri tem je Evropska komisija navedla naslednje: število smrtnih žrtev v Sloveniji še naprej niha. Po 22 % zmanjšanju v letu 2020 se je število smrtnih žrtev na cestah v letu 2021 povečalo za 43 %. V primerjavi s predpandemijskim letom 2019 se je število smrtnih žrtev na cestah v letu 2021 povečalo za 12 %, kar je največje povečanje v Evropski uniji.

Za več majhnih držav članic, kjer je število smrtnih žrtev manjše od ali okoli 100, številke običajno nihajo iz leta v leto, kar pomeni, da je osnovni trend mogoče opaziti le v daljšem časovnem obdobju. Zato smo pripravili pregled petletnih drsečih povprečij po različnih kategorijah v času izvajanja resolucije. Iz njih izhaja, da se v petletnem časovnem obdobju trend smrtnih prometnih nesreč zmanjšuje, enako velja za prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami. Ta trend je še posebej izrazit in zgovoren, če prometne nesreče z najhujšimi posledicami pogledamo v luči prevoženih milijard kilometrov.

Na začetku obdobja izvajanja resolucije 2013-2017 smo obeležili statistično 8,73 umrlih na milijardo prevoženih kilometrov, v zadnjem petletnem obdobju pa 7,04 umrlih na milijardo prevoženih kilometrov.

Za leto 2021 je bila v obdobnem načrtu postavljena kritična meja števila umrlih in hudo telesno poškodovanih oseb v prometnih nesrečah naslednja: ne smemo dopustiti, da umre več kot 76 oseb, in ne sme se hudo telesno poškodovati več kot 490 oseb v prometnih nesrečah. Za leto 2021 je bil zastavljen cilj zelo ambiciozen, zmanjšanje glede zmanjšanja števila umrlih oseb v prometnih nesrečah, ki pa žal, zaradi že navedenih objektivnih okoliščin, ni bil dosežen, saj je bila bilo število umrlih večje, kot je bila določena kritična meja.

Najbolj pogosti vzrok za nastanek prometnih nesreč do konca 2021 ostaja nepravilen premik z vozilom, sledi neprilagojena hitrost ter nepravilna stran oziroma smer vožnje. Zaradi omenjenih vzrokov za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom je umrlo 92 udeležencev oziroma 81 % vseh umrlih.

Največje povečanje števila umrlih v primerjavi z letom 2020 beležimo pri neprilagojeni hitrosti, saj je število naraslo iz 27 na 49 umrlih.

V smislu načrtnega in koordiniranega dela Poročilo izpostavlja tudi realizirane naloge glede na izpostavljena problematična področja varnosti cestnega prometa, in jih postavlja kot prioritetne naloge za splošno izboljšanje varnosti cestnega prometa.

Leto 2021 je tudi na področju prometne varnosti prineslo številne spremembe, ki so bile posledica ukrepov za zajezitev pandemije. V celotnem delu leta je bila otežena izvedba dogodkov, ki bi pomenili zbiranje večjega števila oseb, omejitve števila ljudi v zaprtih prostorih, vzdrževanja varnostne razdalje ter pogoj PCT. Nominalno so ukrepi znatno vplivali na izvedbo preventivnih in izobraževalnih dogodkov in aktivnosti v več kot polovici leta, s tem pa tudi doseg javnosti s strani Agencije in partnerjev. Agencija je v času obeh pandemij zato močno okrepila pozive k odgovorni udeležbi v prometu, delila nasvete in priporočila za varnejšo vožnjo v obsegu, ki je bil dovoljen, torej prek spleta in družbenih omrežij. Tako je poskrbela za dosledno spoštovanje ukrepov za zajezitev epidemije, obenem pa dosegala kar najširši krog različnih skupin udeležencev v prometu. Preventivne aktivnosti smo v največji meri preselili na interaktivne kanale in poskrbeli, da so bile različne skupine udeležencev v prometu skozi vse leto ustrezno naslavljane.

Z vsemi deležniki, ki sodelujejo pri uresničevanju ciljev resolucije, smo kljub vsem objektivnim okoliščinam realizirali naloge, ki izhajajo iz obdobnega načrta za zagotavljanje varnosti cestnega prometa za leti 2021 in 2022.

Poleg preventivnih akcij in projektov, ki so bili realizirani skladno s sprejetim obdobnim načrtom, so posamezni nosilci izvedli načrtovane aktivnosti po področjih iz svoje pristojnosti cestne infrastrukture, nadzora voznikov, preventive in vzgoje v cestnem prometu, varnosti vozil ter zakonodaj. Pri načrtovanju, oblikovanju, vzdrževanju, gradnji, opravljanju nadzorov in uporabi cest je potrebno kontinuirano izvajati take preventivne in kurativne ukrepe, ki bodo vodili k trajnemu izboljševanju prometne varnosti. Nekatere je mogoče izvesti že v kratkem času, za večino pa je potrebno daljše obdobje. Nekatere ceste izkazujejo visoko stopnjo tveganja, prav tako posamezna mesta oziroma odseki cest, nekatera križišča, krivine, zožitve, odseki, kjer je pogosto prehitevanje. Tam je v kratkem času težko bistveno izboljšati prometno varnost, saj moramo ukrepe predvideti, načrtovati njihovo izvedbo in jih uresničiti. Za to je treba zagotoviti tudi ustrezna predhodna finančna sredstva na državni in lokalni ravni. Tudi nevladne organizacije so na področju prometne varnosti na marsikaterem področju generator aktivnosti, ki pripomorejo k izboljšanju stanja na področjih, ki jih pokrivajo. So spodbujevalec in hkrati pomemben partner, ki dopolnjuje delo uradnih organov, tudi njihove izvedene aktivnosti so podrobno opisane v poročilu.

Medresorska delovna skupina je za letošnje leto podvojila število nacionalnih preventivnih akcij, saj si prizadeva negativne trende obrniti na bolje. Vse udeležence v prometu pa poziva, da z odgovorno udeležbo ta prizadevanja aktivno podprejo. Dejavnosti v skladu z vidiki pristopa zagotavljanja večje varnosti v cestnem prometu se že izvajajo. Nove ukrepe bo potrebno razširiti in okrepiti dejavnosti, ki presegajo tradicionalne pristope zagotavljanja varnosti v cestnem prometu. V politiki in praksi vsakodnevnih operativnih dejavnosti in komunikacij je potrebno obravnavati vse elemente cestno prometnega sistema, ki vplivajo na varnost v cestnem prometu in sicer pri vseh deležnikih. Kot je bilo omenjeno, smo v fazi priprave nove resolucije skupaj z Ministrstvom za infrastrukturo in ostalimi deležniki, ki bo sledila globalnim ciljem in dokumentu Evropske komisije. Naslednji korak k viziji nič. Globalni cilj, h kateremu so se zavezale države članice pri Združenih narodih je doseči 50 % zmanjšanje števila smrtnih žrtev in poškodb v cestnem prometu do leta 2030. K temu cilju bo sledila tudi Slovenij. Z izvajanjem ukrepov, določenih v tem nacionalnem programu varnosti cestnega prometa, bo Republika Slovenija stremela k temu, da na slovenskih cestah do leta 2030 ne bi umrlo več kot 50 oseb in da se v prometnih nesrečah ne bi hudo telesno poškodovalo več kot 400 oseb. Za izhodiščno leto je določeno leto 2019, ko na gostoto prometa na slovenskih cestah in s tem povezane prometne nesreče še ni vplivala pandemija. Splošna prednostna naloga je zagotoviti sistematičen, z najboljšimi praksami in dokazi podprt pristop k varnosti v cestnem prometu v naslednjih letih ter zagotavljanje inovativnega izvajanja in upravljanja vseh ključnih področij, ki vplivajo na učinkovito izvajanje varnosti v cestnem prometu.

Agencija za varnost prometa s svojimi aktivnostmi in s sodelovanjem z vsemi deležniki prometne varnosti stremi k ozaveščanju o tem, kako pomembna je odgovorna in skrbna udeležba vsakega posameznika v cestnem prometu. Le tako se bomo lahko postopno približali uresničevanju vizije nič, za katero smo decembra 2020 dokazali, da je uresničljiva. To je bil prvi mesec v zgodovini samostojne Slovenije, ko na naših cestah ni bilo smrtnih žrtev.

Deležniki prometne varnosti smo tisti, ki bomo morali krepko zavihati rokave na poti nove resolucije od zakonodajalcev do izvrševalcev nacionalnih politik, da bo prometno okolje zagotavljalo čim višjo stopnjo varnosti, javnost pa spodbujati, da bo v prometu ravnala spoštljivo in odgovorno. Začeti moramo pri sebi, z razumevanjem, da nobena od oblik mobilnosti nima prednosti pred drugo, da moramo biti v prometu vsi udeleženci enakopravni. Vsakdo izmed nas ima vsak trenutek, ki ga preživi v prometu, možnost biti odgovoren, le tako bomo varnejši vsi.

Želim si, da bi ob naslednjih predstavitvah poročila o izvajanju resolucije lahko skupaj ugotavljali, da nam na poti udejanjanja nove resolucije resnično uspeva. Hval.