Lep pozdrav! Prihajam iz nevladne okoljske organizacije, ki ima status društva v javnem interesu po Zakonu o varstvu okolja.

Letos obeležujemo 30 let delovanja in tudi seveda 30 let vedenja nad jedrsko varnostjo v Sloveniji. Imamo tudi status stranskega udeleženca pri upravnih postopkih pri gradnji odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke, ki naj bi se gradilo v prihodnjem letu, gradnji skladišča za visoko radioaktivne odpadke, ki je že zgrajeno in smo nekako sodelovali tudi v ene vrste nadzoru in pa podaljšanje obratovalne dobe nuklearke za 40 na 60 let. Ta postopek se nekako zaključuje in bo padla odločitev ali bo dejansko jedrska elektrarna obstoječa toliko varna, da bo to podaljšanje tudi odobreno.

Zdaj seveda, dali smo tudi številne pisne pripombe za vse tri pomembne okoljske projekte, tudi za današnjo prvo in drugo točko dnevnega reda. Jaz bi na kratko samo povzel nekaj te ocene za poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti za leto 2021.

Najprej bi povedal splošno, da v poročilu ni elementov Aarhuške konvencije, ker bi občani imeli pravico biti temeljito obveščeni in sodelovati pri odločanju pri gradnji tako odlagališč, podaljšanju nuklearke in pa morebitne nadgradnji oziroma gradnje drugega bloka nuklearke. Zveza ekoloških gibanj si je seveda ta stališča priborila s svojim statusom. Jaz bi pa vseeno prebral, danes v Delu na 6. strani je ena taka notica, ki pravi: Razprave o jedrski energiji, državljani Francije so ob koncu oktobra tega leta vabljeni, da do 27. februarja podajo mnenje o prihodnosti jedrske energije v Franciji, kako krepiti to področje. Ustanovili so posebno komisijo, v kateri bodo proučili vse pobude. Namreč, Francozi, ki imajo skoraj 60 jedrskih teh elementov, imajo močno razvito tako nevladno sceno na tem področju, zelo dobro funkcionirajo odnosi med prebivalci in pa tudi stroko in pa seveda tudi nosilci jedrskih objektov. In to je nekaj, kar bi dejansko mogli slediti tudi v Sloveniji, zato tudi ta uvod v poročilo.

Poročilo smo temeljito pogledali na 130. straneh in ocenjujemo v Zvezi ekoloških gibanj, da letošnje predloženo poročilo je boljše kot v zadnjih letih, ker se loteva nekaterih okoljskih tem, jedrskih tem, ki so bile doslej prezrte. Poročilo še vedno enostransko mimizira okoljske probleme, je pomanjkljivo in zajema le teme, ki so všečne za slovensko politiko oziroma nuklearko. Še več, daje občutek, da je podrejeno vse jedrskim hotenjem v državi.

Namreč, Uprava Republike Slovenije, ki je pripravila poročilo ni pritegnila v sodelovanje v tem poročilu nobene zainteresirane nevladne okoljske organizacije, niti občanov in niti mednarodnega združenja za spremljanje jedrske varnosti. Zato med viri poročila ni nobene kritične strokovne raziskave o jedrski varnosti v Sloveniji, po svetu in Sloveniji, niti realizacije zahtev in stališč Računskega sodišča. Namreč, Računsko sodišče je dokaj kritično spregovorilo o delovanju nuklearke. Zdaj glede dinamike izvajanja aktivnosti in ravnanj vpletenih organov je izziv, da bodo skladiščene kapacitete za tovrstne odpadke v nuklearki zapolnjene, odlagališča pa še vedno ne bo oziroma še vedno obstaja zelo aktualna tema. Mi dejansko v tem poročilu zaznamo velik problem kam z odpadki, spravljanjem odpadkov, ki dejansko so že skladišča polna, predvsem govorim za srednje in pa nizko radioaktivne odpadke, zato tudi nuja in potreba, da se čim prej zgradi odlagališče za srednje nizke radioaktivne odpadke do leta 2026 in da se tega roka držimo, ker drugače sploh ni možno delovanje nuklearke v tem času. Jaz mislim, da se tega zavedamo, da brez obeh odlagališč tudi ni pozitivno in pozitivnega stališča do delovanja nuklearke. Zdaj, konkretne pripombe, ki smo jih dali, dogodki, zapisani na straneh od 11 do 14, so zaskrbljujoči. Namreč nedelujoči pomožni sistemi, tveganje zaradi nenačrtovane razpoložljivosti opreme, presežena kolektivna doza sevanja, izgube pomožnega napajanja, zatajitev pomožnega motorja kažejo, da stara NEK, dosedanja NEK ni le tako v odličnem stanju kot jo prikazujejo. Ni bilo velike nesreče, ki bi se beležila, vendar je bilo vrsto majhnih in bi dejansko v tem poročilu tudi mogli o njih spregovoriti. Kaj je bil vzrok vsemu temu? Na strani 58 opisujemo, opisujejo improvizirano skladiščenje radioaktivnih odpadkov. Če bo potrebno podaljšanje obratovanja iz štirideset na šestdeset let, bo problem še toliko večji, saj Hrvati ne kažejo želje po izvrševanju zaveze mednarodne pogodbe BHRNEK oziroma končnega iz odvoza svoje polovice vseh jedrskih odpadkov do januarja 2025. Ta datum januar 2025 po podpisani mednarodni pogodbi pomeni, da bi mogli Hrvati svoje odpadke odpeljati na Hrvaško, jih skladiščiti, vendar po podatkih, ki jih imamo, niti niso še našli prave lokacije, kaj šele, da bi to prevzeli. In to je ena rak rana. Jaz sem včeraj pričakoval, ko je bil predsednik države na obisku na Hrvaškem, da bodo tudi to temo odprli, vendar to temo bo treba načeti in s Hrvati jo tudi reševati. Namreč odlagališče za odpadke, polovico teh ne bo operativno pred letom vsaj 2021, torej, če bo podrejeno podaljšanje, mi ga načelno podpiramo vsaj za pet let, bo in se bodo ti odpadki še vedno improvizirali, skladiščili in bi to moralo biti v poročilu posebej poudarjeno. Zdaj od teh konkretnih stvari še stran 60, kjer prav tako poudarjamo, da Hrvati bi morali svoje odpadke odpeljati do januarja 2025 in to je tema, ki pravzaprav v tem poročilu je slabo zajeta oziroma ni zajeta. Sklad za financiranje razgradnje in odlaganje radioaktivnih odpadkov, iz zapisanega sledi, da ob zaključku rednega obratovanja bo sklad razpolagal le z delom denarja, potrebnega za odlagališče slovenskega slovenskih odpadkov, nikakor pa z denarjem za razgradnjo nuklearke niti za gradnjo odlagališča za visoko radioaktivne odpadke. Poročilo bi moglo ovrednotiti dejanske potrebe in vztrajati na povečanju prispevkov v sklad za financiranje. Prav na področju strategije 4, stran 79 je zapisan razširjeni scenarij skupaj s Hrvaško, čeprav je bilo leta 2021 dogovorjeno, da velja le osnovni scenarij vsaka država odlaga svoje odpadke. In strategije 5, stran 81, z dogovorom o skupnem suhem skladišču je kršen tudi ta mednarodni sporazum Slovenije, Hrvaške in nikakršnih zavez Hrvaške za kasnejši odvoz teh odpadkov. Pri sestanku z nevladniki, smo med redkimi, ki hodimo na sestanke tako na Agencijo za radioaktivne odpadke in tudi seveda na Upravo za jedrsko varnost, se pogovarjamo tudi dve do tri ure, vendar dejansko smatrajo, da je ta sestanek bolj formalno zaradi zahteve nevladnikov. In moram reči, da naše zahteve niso bile nikjer upoštevane, kaj šele zapisane. No, in stran 100, Slovenija ni podpisnica pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, kar bi morala Urad za jedrsko varnost posebej problematizirati. To področje, kar je pa prezrto v poročilo, to je varnostna razgradnja, povečanje jedrskega tveganja zaradi izvedbe programa za varnostne nadgradnje, preprečevanje ponovnih jedrskih dogodkov v nuklearki. Prezrt je tretji, ni nedolžen, prezrto je neradiološki monitoring, neradiološki monitoring gladin in temperatur podzemne vode in reke Save, v poročilu je prezrt zlasti vpliv povišanja temperature Save za tri stopinje za živelj ob reki. To je resen problem in bi ga moralo poročilo posebej obdelati.

Prav tako gre za pomanjkljivo obveščanje in pravočasno obveščanje. Kar se tiče radioaktivnih izpustov Boršt pa Jazbec, tu gre predvsem področje, ki je zajeto, vendar ni razdelano. Predvsem gre za inšpekcijski nadzor in pa meritve radona v delovnem in bivalnem okolju, kot so šole, vrtci in tako naprej. Tu bi morali dati enako težo kot sanacijam šol, stavb in šol za Celjsko in Mežiško dolino, ko gre za cink in svinec; nič ni manjši problem, ko govorimo o svincu in cinku, radonu.

In kar se tiče Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Še vedno po naših podatkih 40 do 50 % občanov Posavja nima tablet kalijevega jodita ob morebitni jedrski in radiološki nesreči. To je tema, na katero mi že dolgo opozarjamo in bo treba končno enkrat reči, kaj je s temi tabletami.

Potem pogodba o neširjenju jedrskega orožja, naš komentar. Slovenija bi morala pristopiti k podpisu mednarodne pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, biti pobudnica jedrske razorožitve od Vatikana do Balkana. Skrivanje za interesi Nata ni pravšnje za trajni mir v svetu. Vsi se zavedamo ruskih groženj z jedrskim orožjem, vendar smatramo, da doktrina jedrske oborožitve ni porok za trajni mir in se ne izkazujejo pravilno. Namreč, jedrsko oboroževanje pravzaprav ne bo prineslo miru, to je naše mnenje.

Kar se tiče mednarodnega sodelovanja, in s tem tudi končujem. Zelo veliko, cele strani so zapisane, kje in kako mednarodno sodelujejo, Agencija za radioaktivne odpadke, Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost in številni drugi, niti z enim stavkom pa ni možnosti, da bi tudi nevladne organizacije sodelovale v strokovnih posvetih, teh je tudi veliko. Zato, ker pač nimamo razpoložljivih sredstev, tudi ni razpisov na tem področju, da bi lahko prišli do denarja. In jaz mislim, da to civilno družbo na področju jedrske varnosti omejuje. Moram reči, da v Franciji, Nemčiji in drugih razvitih državah, ki imajo jedrske elektrarne, je civilno družbeno gibanje na področju jedrske varnosti izredno razvito, imajo svoj denar in tudi enakovredno strokovno se vključujejo v jedrsko varnost. Pri nas, žal, to ni tako. V projekt dejavnosti Medregionalnega projekta krepitve nadzora nad radioaktivnimi odpadki Od zibelke do groba, to je ime projekta, bi kazalo poleg Arao in Urada za jedrsko varnost vključiti tudi zainteresirane nevladne organizacije.

No, in za zaključek, uporaba jedrske energije v svetu tudi eno poglavje. Namreč, razvita Evropa vse do letošnjega leta, do agresije Rusije v Ukrajini ni bila pretirano zainteresirana za gradnjo nukleark. To je počela, to počne v glavnem vzhodna Evropa, Azija, Kitajska, Rusija. In primer Finske, ki je že gradila nuklearko, zadnjih petnajst let se draži in nikakor še vedno ni odprta. V tem času je Westinghouse razpadel, francoske firme so razpadle, mi se pač pogovarjamo, s kom in kaj bi gradili drugi blok. Mislim, da je zelo pomembno pri tem, da bo načrtovana gradnja drugega bloka - mi imamo pomisleke okoli tega - presegla tudi 15-kratno vrednost spornega Teša. Zato je treba pri teh stvareh stopiti na realna tla in videti, ali imamo dovolj sredstev, kdo bo investitor, čigava bo tehnologija in koliko bo varna. In o teh stvareh moramo dejansko seznaniti občane v Posavju, jih aktivno vključiti, to pomeni tudi ponovno aktivirati lokalno partnerstvo. In vloga civilne družbe je tu izredno pomembna.

Jaz upam, da se bodo predlagatelji tega poročila zavedali, da ne poročajo samo o delu državne inštitucije na tem področju, ampak bo potrebno dejansko tudi upoštevati drugačno mnenje, ki je prisotno v slovenskem prostoru. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. NATAŠA AVŠIČ BOGOVIČ: Hvala.

Želi besedo še kdo od članov odbora? (Ne.) Potem pa pred zaključkom te točke dnevnega reda… Aha, aha, okej, seveda, ja, izvolite besedo.

GOSPOD_____: Najprej hvala za vse pobude pa komentarje. Bom poskušal samo nek odziv podati, nekaj osnovnih izhodišč.

Prva stvar, ki se jo moramo zavedati glede pomena Nuklearne elektrarne Krško. Ta v poročilu za leto 2021 je v letu 2021 proizvedla 5,7 teravatnih ur bruto električne energije, kar v skupni bilanci pomeni 36,9 odstotkov vse proizvedene električne energije.

Nekaj vprašanj je bilo na vezano na te ključne postopke. Kar se tiče podaljševanja obratovalnega dovoljenja za dodatnih 20 let, torej do leta 2043 se v tem trenutku vodi postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, ki ga vodi naše ministrstvo. Tukaj res moram poudariti, da kolegi upoštevajo vsa procesna dejanja, ki so zahtevana za to, da se ta postopek tudi ustrezno zaključi in obravnava.

Pri 2. točki vezano na skladišča oziroma na skladišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, gre za neko prioriteto. Mi se zavedamo, da je to nujno, tako iz procesnih pridobivanja dovoljenj, kot bom rekel, zaključka javnega naročila in to tudi kolegi zelo jasno vedo.

Kar se tiče pa 3. točke, kadrovske problematike, moram priznati, da so nas kolegi večkrat na to opozorili, je pa to odločitev, ki bo nujno tudi povezan z odločitvijo glede drugega bloka. V primeru, če bo ta odločitev šla v to smer bo definitivno nujno povezana tudi s kadrovsko krepitev tako uprave kot vseh deležnikov v tem procesu.

Hvala.