Moje ime je Matjaž Podjavoršek in sem iz Uprave za jedrsko varnost. Če na kratko povzamem letno poročilo za leto 2021.

Uvodoma bi rekel, v letu 2021 je minilo brez večjih posebnosti in je bil dosežen naš cilj, temeljni cilj, da je varno obratovanje vseh objektov, varno obratovanje vseh zavezancev in da je tudi doseženo varstvo ljudi in okolja pred nepotrebnimi škodljivimi učinki ionizirajočih sevanj.

Če po posameznih sklopih malo predstavim. V letu 2021, najprej, nuklearna elektrarna je obratovala varno, imela je v tem času remont, kjer so zaključili vsa dela v okviru tretje faze varnostnih izboljšav programa nadgradnje varnosti. Ta program je potekal že kar precej let in je ena najpomembnejših izboljšav po nesreči v Fukušimi, z vgradnjo teh dodatnih varnostnih sistemov pa je NEK povečal odpornost elektrarne proti različnim naravnim in drugim malo verjetnim ekstremnim dogodkom. Ta program nadgradnje varnosti še ni v celoti zaključen, ker je v ta program nadgradnje varnosti vključena tudi izgradnja suhega skladišča za izrabljeno gorivo. Začela se je gradnja v aprilu 2021 in bo predvidoma zaključena v letu 2022, prenos bo potekal, prenos je pa načrtovan v letu 2023. Potem v letu 2021 se je začel izvajati tretji občasni varnostni pregled v Nuklearni elektrarni Krško, končno poročilo o tem pregledu bo vsebovalo tudi celovito oceno varnosti objekta in pa načrt sprememb in izboljšav na podlagi najdb tega pregleda. Ta načrt bo potem posredovan Upravi za jedrsko varnost in ta odobritev Uprave za jedrsko varnost je pogoj za nadaljnje desetletno obratovanje elektrarne. V lanskem letu pa je elektrarna tudi začela s postopkom pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za podaljšanje obratovalne dobe štirideset in šestdeset let.

Če grem potem naprej na Agencijo za radioaktivne odpadke, ta je nadaljevala dejavnosti za izgradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. V letu 2021 je bilo po zaključeni javni razgrnitvi in čezmejni presoji izdano okoljevarstveno soglasje, ne pa tudi še gradbeno dovoljenje. Glede na dinamiko izvajanja aktivnosti in ravnanje vpletenih organov obstaja izziv, da bodo skladiščne kapacitete za tovrstne odpadke v NEK zapolnjene, odlagališča pa še ne bo, tako da to je še vedno aktualen izziv. Potem odlagališče hidrometalurške line Boršt na območju nekdanjega rudnika urana Žirovski vrh, težave s plazenjem in hribine na tem odlagališču še niso bile rešene, zato se iskanje za rešitev zaprtja odlagališča še vedno nadaljuje. Naslednja aktivnost je monitoring radioaktivnosti v okolju, ki je v letu dva tisoč 2021 potekal brez težav, na podlagi teh rezultatov meritev pa ugotavljamo, da je obremenitev prebivalcev Slovenije zaradi prisotnosti umetnih radionuklidov v okolju pod vsemi zakonsko določenimi mejami in je primerljiva tudi s prejšnjimi leti. Prav tako je obratovalni monitoring pri vseh zavezancih potekal skladno s programi in so bile tudi tam vse aktivnosti oziroma vse izpuščene radioaktivne snovi so bile pod zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi. In zaradi vseh teh ugotovljenih rezultatov monitoringa je bila, smo ugotovili, da je obremenitev prebivalcev Slovenije manjša od predpisane in zanemarljiva v primerjavi z vedno prisotnim naravnim ozadjem. Če pogledamo tudi ostale izvajalce sevalnih dejavnosti, ki jih mi nadziramo, ni bilo večjih težav. V letu 2021 skupno smo imeli petintrideset interventnih zadev. To so take zadeve, po večini so povezane z nadzorom pri novih zavezancih za izvajanje meritev, recimo v centrih za zbiranje komunalnih odpadkov je tak primer.

Mogoče še še zadnja točka. V luči podnebno-energetske krize se v Sloveniji že nekaj časa razmišlja tudi o možnosti širitve programa uporabe jedrske energije v miroljubne namene. Zdaj izkušnje primerljivih držav v Evropi in v svetu kažejo, da je eden od predpogojev za takšno širitev tudi pravočasna krepitev institucionalnega pravnega okvirja. URSJV že nekaj časa opozarja, da se v Sloveniji vse bolj soočamo z izzivom zagotavljanje zadostnega števila strokovnjakov s potrebnimi kompetencami na različnih področjih jedrske in sevalne varnosti, zraven tudi v luči menjave generacij in če trenutno opazimo pomanjkanje zlasti v javnem sektorju teh strokovnjakov, na upravi zagotovo, bo v dodatnih potrebah v primeru širitve to pomanjkanje prizadelo tudi vse druge deležnike in bo treba čim prej analizirati stanje in oceniti predvideno potrebo po zagotavljanju potrebnih kompetenc na različnih področjih jedrske in sevalne varnosti in tudi predvideti mehanizme za zagotavljanje potrebnih kompetenc. Kot sem rekel, še posebej v luči, če bo predvidena širitev jedrskega programa. To je na kratko vsebina našega poročila.