Jernej Redek, Sindikat kmetov Slovenije.

Spoštovana predsednica, spoštovana ministrica, poslanci in ostali vabljeni! Tudi v imenu Sindikata kmetov Slovenije moram v bistvu prenesti to dogajanje, ki se je na terenu, v bistvu je završalo, ker vemo, da se, da so na teh območjih, kjer se trenutno znižujejo točke in posledično tudi plačila v večjem delu, bom rekel, tudi nekatera področja, kjer še obstaja prireja mleka in se pravi je tudi neka večja intenzivnost obdelave in tudi nekaj večje število ljudi, ki je v celoti odvisno od kmetijstva. Seveda pozdravljamo vse napore ministrstva pri pripravi tega novega sistema točkovanja, angažiranje, bom rekel, Kmetijskega inštituta, katero je na podlagi izhodišč pripravilo ta model. Žal ugotavljamo, da so nekatera izhodišča mogoče nekoliko zastarana in da se je v teh desetih, dvanajstih letih kar nekaj zadev na terenu, recimo, bomo rekli, klimatski pogoji in to spremenilo. Nenazadnje ugotavljamo, da je na 500, 600 metrih po nekje sedaj imajo kmetje boljše pridelke kot na nižjih predelih zaradi vročinskih valov, ampak ne bi šel v podrobnosti, da ne bom porabil preveč časa. Seveda tudi na Sindikatu kmetov Slovenije smo bili nekoliko zgroženi zaradi tega, ker se je v bistvu sistem točkovanja pojavil dva dni pred oddajo strateškega načrta. Ni bilo možno opraviti konkretne razprave in vsega, ne glede na to, da se je v bistvu pet let vedelo, da je treba oziroma še več, da je potrebno pripraviti ta sistem. V bistvu, bom rekel, da se ne bomo ponavljali, tako kot je prej povedal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice, poskusimo narediti v tem času do izvedbenih aktov malenkostne popravke sistema. Sedaj so nekateri kmetje že dobili nove točke, ki so sicer informativne, ampak veste, ko nekomu nekaj obljubiš, ko mu podaš roko, ko mu daš prst, vzame celo roko. In se zdaj bo ponovno težko prerazporejati točke, kaj šele po enem letu, ko bodo že prva izplačila. Zato predlagamo, da se to naredi v tem času, kolikor je možno korekcije, se pravi v času izvedbenih uredb pred izvedbo subvencijske kampanje.

Rad bi pa poudaril še nekaj. Poglejte, kmetje, ki delajo na območju z omejenimi dejavniki… samo tole moram še dodati, ker sem pozabil v bistvu, ja, strmine so tiste, ki so zapostavljene napram nadmorski višini. Dejstvo je, da poglejte, ko kosiš travnik, moraš iti ob eni košnji petkrat čez, na nadmorski višini je res, da je manjši pridelek, ampak če imaš pa dve košnji na strmini, moraš iti pa najmanj desetkrat po isti strmini. Se pravi, nekje ponderji tistega manjšega pridelka in delovnih opravil bi mogli odtehtati to, seveda je tudi mehanizacija za te zadeve dražja.

Za konec bi pa rad samo še poudaril, da so ta območja lepa. Ta območja predstavljajo krajino, predstavljajo biodiverziteto, predstavljajo okolje za turizem, za gospodarstvo. Vem, da poslanci in večina tu prisotnih nimate ali pa nimamo plačane plačanih nadur, ker je vse v okviru plače. Ampak povejte mi, če bi delali za dodatnih naduro za 40 % plačane realne ure in še to bi dobili v naslednjem letu plačano, kajti OMD-ji so plačani samo 40 % realnih stroškov, kateri nastanejo na teh površinah. Mislim, da je praksa v gospodarstvu in povsod drugačna. Ti kmetje pa delajo, da ohranjajo te površine, da živi turizem, da živi gospodarstvo, opravljajo ekosistemske funkcije, kateri jim niso priznane ne ekonomsko niti stanovsko. Tako da prosimo ministrstvo, da v kolikor lahko še kaj naredi v tem času do sprejetja izvedbenih uredb, tako da bomo na koncu vsi zadovoljni in ne bo treba po enem letu ponovno sedeti tukaj.

Hvala lepa.