Ja, lepo pozdravljeni, moje ime je Franc Ornik, sem uslužbenec javne službe kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj. Lepo pozdravljena gospa ministrica in vsi prej navedeni.

Želim, da ne bi ponavljal povedanega tudi s strani predsednika zbornice. Torej uslužbenci, mi smo strokovni delavci, ki pravzaprav pokrivamo sleherno kmetijo slovensko. Takoj, ko je tale predlog izračuna novega za območje z rumenimi dejavniki zagledal luč sveta oziroma kot smo ga videli, smo naredili kar nekaj izračunov, predvsem seveda za kmetije, tiste z nižjo nadmorsko višino, torej za območje Haloz, Slovenskih goric in tudi nižje predele Pohorja ter Kozjaka in seveda pravzaprav res ugotovili to, kar je, kar je bilo že povedano, da pravzaprav kmetije, ki so na višjih nadmorskih višinah, seveda precej pridobivajo s tem novim izračunom, da pa kmetije, ki so pravzaprav, ki ravno tako delajo v težjih pridelovalnih pogojih, na strmih terenih, pa na nižjih nadmorskih višinah, pa seveda veliko izgubljajo na tem, pri tem novem izračunu. Jaz verjamem, da je tu bilo v ta model izračuna vloženo izredno veliko dela, da je model seveda digitalno podprt z vsem mogočim, kajti razpolagamo z vsemi orto foto posnetki, vsak najmanjši, najmanjši GERK oziroma grafična enota rabe, kot ji pravimo, ima določeno nadmorsko višino in seveda tudi nagib, ampak kljub temu nekako je nerazumljivo, da se seveda nadmorska višina res tako tako podpira. Se pravi, razumljivo je, da so na višjih nadmorskih višinah tudi nekoliko nižji pridelki, vendar je treba upoštevati, da tudi na nižjih nadmorskih višinah so stroški pridelave hrane seveda toliko večji. Upoštevati je potrebno tudi to, pri kmetovanju je izredno izrednega pomena seveda prevzem mladih kmetov in na terenu ugotavljamo to, da takoj, ko se na kmetiji generacija menja, mlajši si seveda znajo še kako izračunati in v kolikor se ne splača kmetovati, tudi kmetovanje opustijo. In tega si seveda normalno, da ne želimo, kajti kmetijstvo je seveda tudi velik vir zaposlovanja. Dodal bi mogoče še to, ugotavljamo tudi tako v prejšnjem delu kot tudi v temu, da so nekatera območja tudi še sedaj povsem izpadla iz območij z omejenimi dejavniki, pa tudi kmetujejo na težjih pogojih. Prihajam seveda iz Slovenskih goric in tam konkretno za dve občini ugotavljamo, da so povsem izpadli iz območja z mejnimi dejavniki, to je del občine Duplek, recimo Korena je precej, pravzaprav zelo težki pridelovalni pogoji, enako tudi del občine Pesnica, območje Gačnika, kjer so kmetije na strmih terenih in so povsem izvzete iz območij z omenjenih dejavnosti. Upoštevati pa je potrebno tudi to, da v tem primeru, kjer ima kmetija seveda zdaj po novem modelu manj število točk, bodo seveda nekatere omejitve tudi pri ostalih razpisih, torej pri razpisih za investicije na kmetijah bodo seveda kmetije z višjim številom točk imele prednost oziroma tudi večjo podporo. Tako da v kolikor je še možno, bi tudi v imenu strokovnih služb apelirali na ministrstvo, če je še možno v tem času do naslednje, kot je bilo rečeno, subvencijske kampanje, da se ta model mogoče tudi kolikor se da prilagodi.

Hvala lepa.