Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovani poslanci, ministrica, ostali vabljeni!

Ministrica je veliko povedala, jaz kot predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice bom seveda še določene stvari dodal.

V Kmetijsko-gozdarski zbornici smo se seveda zavedali, da ta Robičev elaborat, ki je do zdaj veljal, je zastarel, velja še iz prejšnjega sistema v enem delu. Ta sprememba na točkovanju se je začela leta 2009 in se je potem 2016, mislim, da ustavila, zaradi raznoraznih razlogov. Se pravi, ni bilo izdelano in izpeljano konca, ni bilo pripravljenih strokovnih in ostalih podlag. To se pravi, da se je potem planiralo za novo finančno perspektivo.

In zdaj moram tako povedati, gremo v leto 2021. Svet Kmetijsko gozdarske zbornice je 12. avgusta 2021 od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se pravi, 12. avgusta, da je za potrebe plačil in novega točkovanja, zaradi široke javne razprave, zaradi zadev, ki lahko pridejo do anomalij, mora biti zadeva pripravljena pravočasno in pred oddajo strateškega načrta v potrditev Evropski komisiji, ker se lahko do takrat še kakšne stvari korigirajo. Takratni kmetijski minister, gospod dr. Jože Podgoršek, je obljubil, da bodo ta točkovanja in vse to pripravljena do marca leta 2022, da bomo seveda lahko opravljali široko javno razpravo, in da bodo jeseni, ko bo treba strateški načrt oddati, stvari na čistem, da ne bo prihajalo do kakšnih nesporazumov. Zdaj, zakaj smo to metodologijo in ta izračun dobili šele septembra 2022, je verjetno vprašanje za ministra Podgorška in ekipo na ministrstvu; ne vem, tu nismo uspeli dobiti odgovora, zakaj se je zadeva zavlekla. Se pravi, s tem osnutkom novega točkovanja smo bili prvič seznanjeni tik pred oddajo strateškega načrta 2023-2027 Evropski komisiji. S podrobnostmi se je svet seznanil 23. 9. - odbor, se pravi za gorsko višinsko, svet pa 29. septembra letos. Ker seveda prihaja do teh velikih sprememb in do določenih, tudi do nesorazmerja, smo mi v Kmetijsko-gozdarski zbornici takoj šli na teren zadeve predstavljati, gledati na teren, skupaj seveda tudi s strokovnimi službami z Ministrstva za kmetijstvo, kar se, moram reči, da se jim zahvaljujem, da smo te stvari razjasnjevali. Ampak seveda zdaj smo prišli do druge težave. V strateški načrt, se pravi je, so napisane točke in so napisane in je napisana vsota. Še enkrat moram reči, da tudi pri samih teh zavedanju pomembnosti in težavnosti kmetovanja nad težje pridelovalnimi pogoji smo tudi takrat, ko smo se s prejšnjo vlado pogajali in tudi zdajšnjo za dodatna sredstva in katere smo pridobili, seveda se je tudi namenilo dobrih 5,5 milijonov evrov za to kmetovanje na teh območjih na letni ravni več. Vendar iz same razprave zdaj s terena, ki smo jo že opravili, nekaj bomo opravili še v tem tednu in nekaj v naslednjem tednu, smo seveda ugotovili naslednje, da je obdelava strmin neustrezno ovrednotena in podcenjena, se pravi v tem modelu točkovanja. Predvsem, se pravi, je pa po naših ocenah precenjena nadmorska višina 500 metrov. To pa iz enega enostavnega razloga, kajti 500 metrov na takšnem razgibanem terenu kot je Slovenija, seveda vsaka meja je ostra, ampak veste 500 metrov nadmorske višine je neustrezna za to, če dam samo za primer, da letališče Lesce na Gorenjskem leži na nadmorski višini 504 metre. Pa je verjetno ravnina, ker drugače ne bi mogli letala tam pristajati. Haloze kompletno skoraj so pa pod 500 metrov. In je za to višina preveliko število točk na 500 metrov kot pa za ustreznost. Seveda bi si želeli tudi, da bi bila metodologija izračunavanja na Gerke, se pravi na to grafično evidenco kmetijskih površin. Kajti, ta bi bila še bolj poštena in bolj točna, na katastrske občine ali na kakšne druge okvire, je vedno lahko tam nekaj ravnine, nekaj od tega in pride do nekega, do nekega izkrivljanja. Tako da so, se pravi tudi sami, saj so na Gerke, ampak določeni OMD-ji pridejo potem, zdaj so bili to na cele občine, imamo recimo občine, ne vem, lahko rečem, kot je Krško, ki je bil v OMD, pa je dol ob Savi ravnina, se pravi, gor na Bohorju so pa so pa hude strmine in zato ta Robičev model, ki smo ga do zdaj imeli je neustrezen in ga je bilo potrebno posodobiti in zrihtati.

V bistvu zdaj največ teh težav zdaj seveda prihaja na tem območju, kajti vemo, da če sem rekel, da je letališče Lesce na Gorenjskem 504 metre, Krško leži ob na 170 in potem se seveda začne strmina ob Savi gor in je na 500 metrov že skoraj ni več kmetovanja, sploh pa tudi klima in tako naprej, ki pravijo, da bi mogla boljše biti. Na 500 metrov v Posavskem hribovju se ne sadi nobenih, ni njiv, ni kultur, ni koruze, ni nič, kakšen krompir se še kje posadi - to je edino. Zato je po našem mnenju in mislim, da se to še da v okviru točk in v okviru finančnega okvira narediti ta, kajti izvedbeni akti še niso sprejeti, se pravi, znotraj tega kaj je v strateškem načrtu narediti ponovni preračun, izračun in znotraj tega narediti ustrezno korekcijo. Kajti, v kolikor bomo seveda zdaj šli z zgodbo izplačili po tem kar je in da je to zdaj zabetonirano, mislim, da se to do naslednje subvencijske kampanje bi moralo dati narediti in se bi dalo. V kolikor bomo zdaj šli s tem izplačilom pa drugo leto v korekcijo, potem si bomo ponovili vajo. Spet en kup nezadovoljnih kmetov, spet bomo hodili na teren, spet bomo imeli izredne seje Odbora za kmetijstvo in še kaj drugega ne, zato jaz resnično prosim, dajmo stakniti glave, najti rešitev in probati zadeve skorigirati, da bi bile ustrezne in korektne v še za naslednjo subvencijsko kampanjo.

Jaz se, spoštovana predsednica, opravičujem, verjetno sem bil daljši kot pet minut, no. Hvala lepa.