Spoštovana predsednica dr. Vida Čadonič Špelič! Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani vsi ostali prisotni! Lepo pozdravljeni!

Tako kot že vemo oziroma v območju z omejenimi dejavniki za kmetijsko, za možnost za kmetijsko dejavnost v Sloveniji dejansko spada nekje 86,9 % odstotkov površin države Slovenije. Torej, skoraj celotna država Slovenija je v območju z omejenimi zmožnostjo, omejenih dejavnikov, od tega pa je kmetijskih površin na tem območju 76,2 %. Pomoč kmetom na OMD predstavljajo intervencije, in sicer plačila za naravne in druge omejitve, ki se dodelijo na podlagi dodatnih stroškov, torej dodatnih stroškov zaradi težjih pridelovalnih pogojev in pa izpada dohodka zaradi manjšega pridelka. Zaradi čim bolj natančnega izračuna oziroma opredeljevanja teh razmer za kmetovanje je bil v letu 2009 vzpostavljen sistem tako imenovanega točkovanja. Na podlagi tega sistema točkovanja so bile konkretno za vsako kmetijo določene točke, iz katerih je potem kmetija točno pripadala temu območju. Ta sistem je bil v letu 2022 nadgrajen in posodobljen. V obdobju od leta 2010 do leta 2022 je bilo plačilo OMD določeno kot seštevek dveh faktorjev, in sicer fiksnega dela, kjer so bile kmetije razdeljene v štiri vrednostne razrede, in potem na podlagi variabilnega dela, torej dela točk, ki so ga kmetije dobile potem še na podlagi konkretnega točkovanja in vrednosti te točke.

Nov sistem točkovanja kmetijskih gospodarstev v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost temelji na strokovnih izhodiščih, ki jih je pripravil v obliki metodologije Kmetijski inštitut Slovenije. Za plačila OMD je na letni ravni na voljo 48 milijonov in za celotno skupno kmetijsko območje, obdobje skupne kmetijske politike od leta 2023-2027 znaša to 240 milijonov evrov, to je za 5,5 milijona več, kot je bilo v preteklem obdobju na letni ravni. Plačila OMD so namenjena kritju dodatnih stroškov in izpadu dohodka na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Dodatni stroški in izpad dohodka pa se izračunajo glede na naravne in druge omejitve, ki so značilne za posamezno območje, v primerjavi z območji brez naravnih in drugih omejitev. Površina območij OMD v Sloveniji, kjer so kmetijska zemljišča, znaša 340 tisoč hektarjev. Kot sem že prej omenila, je po dvanajstletnem obdobju bil ta model točkovanja v OMD v letošnjem letu pomembno posodobljen in nadgrajen in bo tako posodobljeno točkovanje osnova za višinska plačila. Pri posodobljenem sistemu se je število točk povečalo in prerazporedilo, tako ena kmetijska gospodarstva izgubljajo, kot je že bilo povedano, druga ostajajo na enaki ravni, in pa predvsem tista na nadmorski višini 500 metrov pridobivajo. Pozitivno naslovljenih, kot je tudi že bilo povedano, je nekje 15 tisoč kmetijskih gospodarstev, ki obdelujejo ca 100 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč na nadmorski višini 500 metrov, ki naj bi kmetovale, kjer bi naj bilo dejansko kmetovanje najtežje pogoje, najneugodnejši pogoji in v večini primerov tudi najbolj oddaljena območja. Ena tretjina je potem kmetijskih gospodarstev takih, ki ostajajo na enaki ravni, in ena tretjina takih, ki izgubljajo, in sicer tukaj tisti, ki izgubljajo, izgubljajo nekje v prvem letu 20 do 30 % teh plačil glede na pretekla leta, medtem ko v petletnem obdobju pa dejansko potem pridejo na isti koeficient 0,4 za vse.

Z letom 2023 se je spreminjala torej tudi degresija plačil, pomeni, da se začne ta pri 50 hektarjih in se zmanjša za 10 % glede na 10 hektarjev zemljišč, pri 100 hektarjih pa znaša to plačilo 40 % glede na izračunano plačilo. Pri novem modelu točkovanja so bile upoštevane talne lastnosti, in sicer so te talne lastnosti upoštevane enako kot pri bonitiranju točk. Potem naslednje, nadmorska višina, kar se izraža v krajši vegetacijski dobi, torej, glede na nadmorsko višino se potem upošteva krajša vegetacijska doba. Potem je bil upoštevan nagib, povprečen nagib GERK, ki je pripisan posameznemu GERK, torej, vsak GERK ima nagib in potem povprečen nagib GERK se potem tukaj upošteva kot tisti, ki je. Potem razdrobljenost zemljišč, vemo, da pri nekaterih je parcelacija izredno velika in v tem primeru se upošteva tudi ta faktor. In pa posebne omejitve, te posebne omejitve so pa na primer kraškost, prisotnost burje, poplavnost, ne pa več tudi erozija, ki je bila tudi včasih del teh posebnih omejitev. Potem, pri korekciji paše se dodatne točke dejansko še nanašajo na prisotnost strmine na večjem delu KMGMI, torej, če je večji del kmetijskega gospodarstva na večji strmini, potem so to dodatne točke. Pri trajnih nasadih pa so točkovani samo po kriterijih nagiba. Število točk se je glede na prejšnji sistem in pa na sedanji sistem povečalo, prej je bilo 105 milijonov točk, sedaj je teh točk 131 milijonov, to je kar za 25 % odstotkov več točk.

Jasno je treba poudariti, da je obseg sredstev, ki jih imamo na razpolago za to plačilo, 48 milijonov na leto, in to je dejansko obseg, ki je potrjen s strateškim načrtom. In v tem okviru so sedaj tudi ta sredstva na razpolago. Dokler ne bo prišlo do revizije strateškega načrta, torej nimamo spremembe obsega sredstev. Ministrstvo lahko torej gre v ponovno razdelitev točk oziroma kakršnokoli revizijo, karkoli, ampak pri tem moramo vedeti, da smo omejeni s sredstvi in pa s številom točk in vedno se zgodi, da potem tisti, ki jim odvzamemo, bodo nezadovoljni, tisti, ki dobijo, so zadovoljni. Če, tako kot sem rekla, če bi se povečalo število točk nekje v pri enih v nagib, v primeru nagiba se bo potem moglo nekje zmanjšati. O novem vrednotenju modela točkovanja smo opravili razpravo tako na horizontalni ravni delovne skupine za pripravo strateškega načrta kot tudi na svetu Kmetijsko-gozdarske zbornice.

Izpostavljena je bila potem še obdavčitev. Glede obdavčitve, da se 50 % plačil OMD dejansko obdavči, lahko pojasnim, da je za to pristojno Ministrstvo za finance, vendar je Vlada ob sprejetju Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o dohodnini pojasnila, da je bila v letu 2016 prenovljena metodologija izračuna katastrskega dohodka, ki je prej slonela na intenzivni tehnologiji, sedaj pa ta izračun sloni dejansko na povprečnem stanju in že upošteva vpliv višjih pridelovalnih stroškov in pa nižjih pridelkov zaradi pridelave v okolju bolj prijazni tehnologiji. In tukaj dejansko obdavčitev sledi temu, da so vsa plačila, ki kmetom predstavljajo dohodek, tudi obdavčena.

Glede razpisov Lider lahko pojasnim, da je uredba, ki ureja delovanje Lider za in pa pripravo strategij lokalnega razvoja za novo programsko obdobje v medresorskem usklajevanju in bo ta uredba tudi v kratkem pripravljena za sprejem, vendar pa sam finančni okvir na to, tukaj ne vplivajo območja OMD, ampak je finančni načrt tukaj predvsem je odvisen od prebivalcev na območju posameznega lasa potem površine in pa koeficienta razvitosti obči. In pa cilj intervencije Lider je torej, da se skozi to potrjene lase in strategije lokalnega razvoja v novem programskem obdobju potem spodbuja zaposlovanje, rast, rast in pa socialna vključenost in lokalni razvoj na podeželskih območjih, ki jim kot prispevek k ostalim specifičnim ciljem. Znotraj OMD so lahko v okviru strateškega načrta tudi drugi ukrepi, ki jih nosilci kmetijskih gospodarstev uveljavljajo, torej plačilo OMD je samo eno izmed plačil, ki je namenjeno težjim pogojem, vsa ostala plačila, ki jih pa lahko uveljavljajo drugi, so pa tudi namenjena na območju OMD. in samo za primer povem lahko tudi, da na primer za mlade kmete, ki kmetujejo na območju OMD je že nižji vstopni prag kot na ostalih območjih in sicer to je 10 tisoč evrov standardnega dohodka, če je sedež kmetije za nadmorski višini nad 700 metrov oziroma več kot 50 % zemljišč v obdelavi v naklonu večjem na 35 %. Če kmetijsko gospodarstvo ne dosega tega praga, pa lahko prihodek še vedno izkazuje s knjigovodskimi izkazi.

Potem mladi čebelarji, ki se ukvarjajo torej s čebelarstvom, pa imajo tudi pri tem vstopu v intervencijo možnost, če imajo najmanj sto in največ 240 čebeljih panjev oziroma družin, da lahko pridejo v ta vstopni prag.

Pri izvajanju večine investicij, kjer so upravičeni, torej upravičene kmetije z omejenimi območji, omejenimi dejavniki, imajo dejansko hribovske in gorske kmetije 10 % več točk in višji delež podpore glede na število točk, ki jih dosegajo. Pri izvajanju intervencije naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev, bomo izvedli tudi ločene javne razpise za naložbe kmetij na gorskih območjih, predmet te podpore pa bodo nakupi mehanizacije za kmetovanje na gorskih območjih, spravilo krme /nerazumljivo/ travinja, ureditev skladišč za krmo, ureditev pašnikov in obor ter ureditev zasebnega vodovodnega, cestnega oziroma energetske infrastrukture na posameznem kmetijskem gospodarstvu. V okviru te investicije naložbe pa bodo potem tudi posebej investicije, torej razpisi, ki bodo namenjeni prav malim kmetijam, poleg vsega tega, kar sem navedla, pa torej kmetijska gospodarstva na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo lahko dejansko uveljavljajo tudi vse ostale intervencije. Nekako smo pregledali tudi, koliko je teh površin, ki so manjše pod nadmorsko višino 500 metrov in je nagib večji kot 35 %, in takih površin je v Sloveniji, ki niso zajeta torej v tem, nekje 12 tisoč hektarjev. To pomeni, 12 tisoč hektarjev je takih površin, kjer je nagib večji kot 35 % in so na nadmorski višini nižje od 500 metrov.

Kar se tiče izgube točk, več kot 50 %, kar je bilo povedano, moram pojasniti, da to ne drži. Dejansko na teh območjih nekatere kmetije pridobivajo, druge kmetije izgubljajo; spet je to odvisno od nagiba, posameznega nagiba in pa ostalih kriterijev. Tako da tukaj je zelo pomembna posamezna kmetija, kakšne kriterije izpolnjuje.

Toliko za začetek, pa bom potem odgovarjala na vprašanja.