Najlepša hvala za dano besedo.

Spoštovana ministrica, spoštovane poslanke in poslanci, vsi vabljeni, prav lepo pozdravljeni!

S shemo plačil za kmetije na območjih z naravnimi in drugimi omejitvami se kmetijskim gospodarstvom nadomestijo dodatni stroški in izpad dohodka zaradi težjih pogojev kmetovanja. Leta 2009 je bil vzpostavljen prav zaradi tega sistem točkovanja, ki pa je bil v letošnjem letu posodobljen. In tako naj bi zdaj več točk kot doslej imela vsa kmetijska gospodarstva, ki imajo zemljišča na nadmorski višini nad 500 metrov nadmorske višine.

V vplačila OMD je v Sloveniji vključenih okoli 46 tisoč kmetij, od tega naj bi jih ta sprememba kot pozitivno naslovilo nekje okoli 15 tisoč. 15 tisoč kmetij naj bi bilo pa takih, ki bi po novem dobile manj kot doslej, okoli 15 tisoč pa bi naj bilo takih, ki bi naj ostale nekje na, ki bi dobile približno enako.

Tovrstne spremembe, seveda pri plačilih za kmetovanje na območjih z omejitvami so razburile številne kmete. Zaradi tega je bil že nedolgo tudi en manjši protest, izraz nestrinjanja na Ptuju, kjer so se zlasti zbrali tisti, ki se jih seveda to dotika, in ki bi po novih izračunih dobili bistveno manj. To so območje Haloz, Kozjansko, Slovenske gorice, Bela krajina, Kras, pač tista območja, ki so pod 500 metri nadmorske višine, ampak zaradi svoje specifike, zlasti strmin, vseeno obstajajo na med ranljivejšimi in dejansko obdelujejo najzahtevnejša območja v Sloveniji.

Haloze so, pač Haloze poznam, ker od tam prihajam, so izredno specifične. Razprostirajo se nekje na nadmorski višini 300 do 600 metrih. Obdelava na teh območjih je še vedno večinoma ročna ali pa je za to potrebna res specifična, posebna mehanizacija, ki pa si je številni kmetje na tem območju ne morejo privoščiti.

Jaz moram reči, da sem bila priča pač v mojih obiskovanjih po terenu tudi tega, da sem videla, da na tem območju še kdo koruzo sedi na roko, kar verjetno si marsikdo v Sloveniji še v tem času zelo težko predstavlja. Ampak drugače pač žal ne gre zaradi strmin, ki na tem območju so.

Drugo, kar je, so specifične tudi zaradi tanke plasti zemlje, kar pomeni, da se v poletnem času tukaj imajo dejansko izredno veliko sušo, in seveda posledično to pomeni, da je tudi pridelek na tem območju bistveno manjši. In v najboljših primerih, kar se košnje tiče, nekako imajo zgolj dve košnji na leto.

So pa ta območja specifična, zelo lepa krajina je, in tukaj imamo tudi redke živalske in rastlinske vrste. Naj spomnim, da imamo na tem območju tudi orhideje, ki jih marsikje po Sloveniji več ni. In v kolikor to območje ne ostane obdelano, v kolikor košnja ne bo redno izvedena, seveda v skladu z določenimi pogoji, se bojimo, da bi tudi ta del lahko v prihodnosti izgubili.

Z novim sistemom točkovanja bodo kmetje na teh območjih izgubili več kot 50 % točk, s tem pa seveda tudi prepotrebna sredstva.

Zavedati se je treba, da kmetije na teh območjih niso velike. Večinoma gre za manjše kmetije, tam okoli 6 hektarov, 9 hektarov, redke so večje, številne pa so celo manjše, tam okoli 4 hektare, zato enostavno, ker ljudje večje, večje površine pač ne zmorejo obdelovati glede na zahtevnost samega terena.

Nelogično se nam zdi, da sedaj po novem je ravno nadmorska višina tista, ki vpliva na točkovanje. Po naši oceni bi na to morala vplivati sam nagib, strmina in pa sama konfiguracija terena. Ročno delo, ki je tukaj žal še vedno nujno, se ne upošteva kot dodaten strošek obdelave, kar je seveda narobe.

Predlog točkovnega sistema, ki je predlagan, je dejansko najslabši možni način za ohranitev kmetij na območjih, kot so recimo Haloze. In zato jaz resnično apeliram na ministrstvo, na predstavnike ministrstva, na poslance, da se naredi ponoven razmislek in da se najde ustrezna rešitev. Dejstvo pač je, da nenazadnje tudi napačni ukrepi kmetijske politike bodo imeli za posledico to, da se bodo ljudje iz tega območja še bolj odseljevali. Gre za obmejna območja, območja, ki so dejansko glede na slovensko povprečje pod povprečjem razvitosti, ker se dejansko borijo, da ljudje tukaj v tem hribovitem delu ostanejo. In v kolikor se bi zgodilo, da bi se še te kmetije, ki jih danes še imamo, začele opuščati, dejansko lahko pride do še slabše demografske slike. Že danes večinoma te konce obdeluje starejši. Jaz sem vesela vsakega mladega prevzemnika kmetije, tudi nekaj je teh, ki se poda v to. Zelo se trudijo z dodatnimi dejavnostmi in res se mi zdi hudo, da bi z napačnimi ukrepi prizadeli prav prav te.

Odboru za kmetijstvo smo predlagali pet sklepov, pa jih bom tukaj prebrala, za katere vas lepo prosim, da jih pač sprejmete. Sama nisem članica odbora, ampak glede na to, da se mi zdi ta tematika tako pomembna in je bila izpostavljena iz več koncev, nenazadnje včeraj smo bili v Destrniku, smo tam obiskali neke kmetije in prav tako smo slišali težavo, tudi tam jo imajo in verjetno marsikje po Sloveniji. Verjamem, da ste se tudi na vas, ostale koalicijske poslance, kmetje obrnili, zato vas seveda prosim, da sprejmemo naslednje sklepe. In sicer prvi je: Odbor za kmetijstvo, gospodarstvo, gozdarstvo in prehrano poziva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k ponovni proučitvi izhodišč za model točkovanja kmetijskih gospodarstev v OMD in spremembi izhodišč v smeri pravičnejšega modela točkovanja kmetijskih gospodarstev v OMD. Drugo: Odbor poziva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k obširni javni razpravi modela točkovanja in izračuna točkovanja kmetijskih gospodarstev v OMD z vsemi deležniki. Odbor poziva Vlado, da zagotovi izvzetje plačil za OMD iz plačila dohodnine. Odbor poziva ministrstvo, da nemudoma pristopi k razpisom Lider za sofinanciranje regijskih razvojnih investicij na OMD območjih. In pa: Odbor poziva ministrstvo, da znotraj svoje kmetijske politike pripravi dodatne ukrepe, katerih namen je ohranitev kmetij na območjih s temi omejenimi dejavniki. Hvala za vašo podporo.