Hvala za besedo. Lep pozdrav torej tudi s strani Ministrstva za pravosodje.

Tokrat bom malo bolj tehnično-pravno naravnan. Gre za to, da bi želel predstaviti pravni okvir, ki velja danes, in v katero smer se razmišlja v prihodnje, ker sovražni govor je tema, ki ni od včeraj, gre za temo, ki je na mizi že kar nekaj let. Je pa dejstvo, da je to zelo občutljivo področje, ki ga je seveda treba pravno zapisati s tresočo roko ravno zaradi tega, da se ne preseže tista neka razumna meja, ko postane potem omejitev sovražnega govora tudi cenzura. In ravno zato bi želel samo opozoriti na dejansko stanje glede pravne ureditve tega, tudi zato, da pokažemo, da že sedaj kazenski zakon relativno dobro ureja to področje. So pa seveda za to, da pride do realizacije sodb, potrebni še nekateri drugi ukrepi.

Se pravi, najbolj odklonski in zavržni pojavi sovražnega govora so določeni kot kaznivi dejanji, kazniva dejanja kazenskega KZ-1a v 297. členu, ki določa kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Ta opredelitev omenjenega kaznivega dejanja je bila nazadnje spremenjena leta 2011, in sicer tako, da je bila usklajena tudi z okvirnim sklepom sveta v boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma, ksenofobije in pa kazenskopravnimi sredstvi. Prvi odstavek tega člena je bil z novelo dopolni, dodatno dopolnjen z dodatno zahtevo, da je dejanje storjeno na način, ki lahko grozi ali moti javni red in mir ali pa z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev kot dodatnim zakon tudi zato, da je kaznivo dejanje natančneje opredeljeno in se s tem ustrezno razlikuje od prekrškov. Z novelo KZ-B je bila v tretjem odstavku tega 297. člena KZ v okvir zakonskih znakov izrecno vključena tudi objava na spletnih straneh, ki postajajo tudi prevladujoče javno komunikacijsko sredstvo in s tem tudi sredstev za storitev kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraživa nasilja ali nestrpnosti, kar tudi v Sloveniji lahko opazimo. Z navedenimi navedenim dopolnilo je bil odpravljen dvom ali sredstva javnega obveščanja vključujejo tudi spletne strani kot javni del spleta, kar vključuje možnost kaznovanja tudi za urednika oziroma tistega, ki ga je nadomeščal. Tu bi opozoril še na sodbo Vrhovnega sodišča iz leta 2019, iz katere izhaja, da mora biti podana zgolj potencialna in ne konkretna možnost ogrožanja ali motenja javnega reda in miru, torej ne zahteva se, da bi do neposredne ogrozitve dejansko tudi prišlo, ampak zadošča dejanje po osebni naravi krajev in drugih okoliščinah, o katerih je bilo storjeno, sposobno povzročiti konkretno nevarnost in se kaže v ogrozitvi oziroma motenju javnega redu in miru. Ob tem pa poudarjamo, da Ministrstvo za pravosodje tudi v, bom rekel, v zadnjem času aktivno deluje na tem področju in je že storilo prvi korak k izboljšanju pravnih podlag za primere kaznivih dejanj z diskriminatornim elementom. Prav prejšnji, v pretekli teden je namreč že Vlada v obravnavo Državni zbor po skrajšanem postopku posredovala predlog novele KZ-1J, v katerem je vključena tudi dopolnitev 49. člena KZ, ki določa splošna pravila za odmero kazni. Ta sicer že v veljavnem besedilu določa obtoževanje in olajševalne okoliščine, od katerih je odvisna višina oziroma strogost kazni konkretnemu storilcu. Med take okoliščine sodijo tudi nagibi konkretnemu storilcu. Med take okoliščine sodi tudi nagib, iz katerega je storilec dejanje storil, vendar veljavno besedilo okoliščine določa na splošnem nivoju, tako da vsaka lahko pomeni po oceni sodišča v konkretnem primeru tako oteževalno kot tudi olajševalno okoliščino. Zato predlagana dopolnitev v zvezi z nagibi, ki so v osebnostnih okoliščinah žrtve oškodovanca, kaže oziroma lahko ta nagib, ki je v osebnih okoliščinah žrtve, kot je narodnostna, rasna, verska ali etična pripadnost oškodovanca, njegov spol, barva kože, poreklo, premoženjsko stanje, izobrazba, družbeni položaj in tako dalje oziroma kakršnakoli druga osebna okoliščina, določa, da se obvezno štejejo za obtoževalne. Gre tudi za okoliščine, ki so povzete po 297. členu KZ in sledi 14. in 53. členu ustave ter 14. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Mogoče za konec še to, ta predlagana novela KZ je bila predvsem dana v proceduro tudi zaradi uskladitve z evropskim pravnim redom, v naslednjem letu pa načrtujemo odprtje KZ tudi bolj vsebinsko, tako da bo dovolj časa za strokovno razpravo tudi na to temo, o kateri danes govorimo, in ustrezno ubesedenje pravnih kvalifikacij v kazensko zakonodajo.

Hvala.