Hvala lepa, predsednica, za besedo.

Najprej s strani nas opravičilo javno, kar se tiče sklica seje. Dobili smo vaš odgovor, zataknilo se je pri tehniki, saj nekaj ni sistem deloval, tako da ko ste prosili, da bi to obravnavali skupaj z Odborom za notranje zadeve in pravosodje, tako da se vam v imenu stranke opravičujem, kar se tiče tega, ker smo mislili, da pač niste želeli sklicati seje v 14 dneh, kakor je določeno s Poslovnikom. Ampak se mi zdi, da se je tudi vodja poslanske skupine z vami pomenila in se vam v tem primeru opravičila, zdaj se vam pa je še javno. Tako da hvala lepa, da ste danes sklicali to sejo, nujno sejo, ki je po našem zelo pomembna in je tudi prav, da Odbor za kulturo pač sprejme naše predlagane sklepe, ki jih bom na koncu povedal.

Zdaj kar se pa tiče razlogov za sklic oziroma poziv za sklic te seje. Kot veste, je pred slabim mesecem dni bil nedaleč stran tukaj bil storjen fizični napad na poslanca kolega Branka Grimsa. Šlo je po našem mnenju za načrten napad. Zdaj storilca, kolikor je meni znano, še policija ni identificirala, to bo, upam, da čim prej storila. Zdaj, kar se pa tiče same vsebine, je pa tako. Zdaj Slovenska demokratska stranka, kot veste, je stranka demokratov, stranka, ki je že pravzaprav od leta 1989 vključena v ta prostor, torej še pred osamosvojitvijo. Zagovarja vrednote dela, domoljubja, proevropske naravnanosti in tako naprej. In večinoma časa od osamosvojitve, torej od leta 1991 pa do danes je Slovenska demokratska stranka bila dve tretjini časa oziroma celo več v opoziciji. Zdaj Vlado je predsednik oziroma ta stranka vodila trikrat, torej v letih dva 2004-2008 polni mandat, potem od leta 2012-2013 dobro leto in potem nazadnje od leta 2020 do 1. junija letošnjega leta, ko je vlado prevzel dr. Robert Golob. Zdaj, zakaj sem to zgodovinsko majčkeno orisal? To pomeni, da je stranka preostala že mnogo, mnogo stvari. Ni stranka, ki bi se na novo ustanavljale, ustanavljala vsakih par let, ki jo potem prevzamejo čisto isti ljudje, samo pod drugim imenom. To pomeni, da nismo stranka, kot so, kot je bila stranka, ne vem, Lista Zorana Jankovića ali pa Stranka Alenke Bratušek, Stranka Mira Cerarja, LMŠ in tako naprej Stranka Alenke Bratušek, Stranka Mira Cerarja, LMŠ in tako naprej. In pač zagovarjamo že skozi trideset let ta stališča, ki jih zagovarjamo. Zdaj, kaj pa se je v zadnjem obdobju - pa ne govorim samo za zadnji dve leti, ko je bila tretja Janševa vlada, ampak tudi v preteklosti, še za časa stranke Mira Cerarja, ki je vodila vlado -, smo pa ugotovili porast pravzaprav enega novega pojma v slovenskem prostoru in to je ta pojem, tako imenovani janšizem, ki se tudi v družbi vedno bolj sliši kot nekaj negativnega, kot nekaj napačnega oziroma protidemokratskega. Sam imam danes s sabo tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika, tole bukvo sem si sposodil v knjižnici spodaj. In zanimivo je, da je na primer leto 1998, to je zdaj iz leta 1998, tega pojma janšizem ni definiranega. Je pa definiran že v letu 2014, torej ob tretji izdaji, in zdaj, kaj janšizem pravzaprav po Slovarju slovenskega knjižnega jezika pomeni – pomeni, po domače, da je to politična usmeritev, politika, ki jo ustvarja in zagovarja politik Janez Janša. In, seveda, Janez Janša je predsednik Slovenske demokratske stranke slaba tri desetletja, vedno je bil izvoljen demokratično na kongresu, ki ga ima stranka vsake štiri leta, to seveda vsi dobro vedo, vemo. In pravzaprav zdaj, kaj je po naše janšizem. Vsaj jaz, kakor ga definiram, je janšizem politika, ki želi debirokratizirati Slovenijo, ki želi digitalno preobraziti Slovenijo, ki želi, na primer, v šolstvu uvesti programe za pridobivanje znanja s področja podjetništva, ki si želi vitke javne državne uprave, ki želi sodoben medkrajevni javni potniški promet, ki pravzaprav živi vrednote Schumanna, torej proevropske naravnanosti, ki je ponosna članica tudi zveze Nato, ki si želi, da bi obveljal 4P princip, torej, profesionalno, podjetniško naravnana, prijazna in prisotna javna uprava. Hkrati spoštujemo in želimo, da bi se Slovenci v zamejstvu in po svetu - teh je približno 500 tisoč - radi vrnili v našo domovino, radi tudi ustvarjali, imeli družino in tako naprej. Potem si želimo sodobnega, kakovostnega zdravstva. Želimo si pravičnega in pravnega sodstva, torej, da bi vsak državljan do svoje pravice prišel v roku največ enega leta. Potem si želimo objektivnih, nevtralnih, nazorsko pluralnih medijev, torej, da bi bil medijski pluralizem v naši državi res spoštovan in tudi udejanjen. Potem si želimo močne kadrovsko izpopolnjene Slovenske vojske. Pa, na primer, kar se tiče davkov, sem jih že sicer omenil, na primer, želimo uvesti razvojno kapico, na primer. To je janšizem, kakor ga jaz poznam in kakor ga tudi jaz zagovarjam v parlamentu. Zdaj v zadnjem času, predvsem pa zadnji dve leti in tudi zdaj že pol leta, ko pa smo v opoziciji, čeprav smo dobili kar rekordno število glasov v zadnjih desetih letih, se mi zdi, 280 tisoč državljanov in državljank je 24. aprila glasovalo za tako zvani janšizem, pa doživljamo - pa tega ne govorim samo za poslance ali simpatizerje naše stranke, ampak tudi za tiste, ki podobno mislijo - etiketiranja in oznake, kar pa se mi zdi v sodobni družbi, ki jo zagovarjamo, in tudi zdaj po včerajšnjem referendumu, ki jo bo zagovarjalo tudi Ministrstvo za solidarno prihodnost, ne vidimo nekako pravih rešitev, kajti zdaj, če se parole »smrt janšizmu, svoboda narodu« iz dneva v dan projicirajo v medije, predvsem na nacionalne medije, ki jih plačujemo vsi, preko radia in preko televizije, preko kulturnih ustanov, preko razstav, gledaliških iger, knjig, ki jih izdajajo na primer zavodi, »jebeš ministra« in podobno, potem se res vprašamo, zakaj ustrezni organi ne odreagirajo, kot bi bilo potrebno. In jaz sem mnenja, no, da moramo se pogovarjati o družbi, kjer je spoštovano različno mnenje, kjer so spoštovana različna svetovnonazorska spoštovana različna svetovno nazorska načela, kjer je tudi spoštovan na primer, kjer so spoštovani datumi, ko je država nastala, na primer govorim o Muzeju slovenske osamosvojitve, ki pravzaprav ga zdaj ta Vlada želi pač združiti v skupen en javni zavod, ki niti ne vemo kako se bo imenoval. In pač mi smo zdaj v opoziciji in tudi kdaj kritično nastopamo, kar je edino prav. Na primer danes smo glasovali o Zakonu o dohodnini in kot sem že prej dejal, mi bomo vedno zagovarjali, da je Slovenijo potrebno razdavčiti. To pomeni, uvajati nižje davke, da bodo ljudje sami odločali kam bodo, kje bodo uporabili svoje višje neto prispevke. Smo pa seveda trn v peti, bi lahko temu rekli, vladajoči koaliciji, ki pa pač je danes odločila, da bodo ljudje plačevali v naslednjih letih višje davke oziroma prejemali nižje neto dohodke. In danes se veselim razprave, ko bomo pravzaprav razpravljali kje je tista meja okusnega, kje je meja, ki zagovarja pravico državljanov in državljank izraziti tudi v javnem prostoru svoje mnenje, da lahko ponosno rečejo, da so pripadniki te ali druge stranke in da se jih ne demonizira zaradi svojih stališč. Pa ne samo, kot sem omenil, da bi bili to stališča Slovenske demokratske stranke, ampak že samo usmeritev, ki gre proti trenutni politiki vladajoče koalicije ali pa Vlade in da so takoj potem označeni za, ne vem, janšista ali pa podobno. In mislim no, da naši trije sklepi, ki so tukaj vpisani, z njimi bi se morali res vsi strinjati, pa jih bom zdaj kar prebral, samo minutko, da… Torej, predlagamo naslednje tri sklepe. Prvi je: »Odbor za kulturo obsojal vsakršen sovražni govor na področju medijev in kulture, ki načrtno stopnjuje sovražnost, spodbuja nasilje ter napade proti posameznikom na podlagi njihovih vrednot, prepričanj ali svetovnega nazora.« Drugič: »Odbor za kulturo poziva vse državne organe k doslednemu ukrepanju in izvajanju zakonskih določil s področja kaznivih dejanj javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti.« Ter tretjič: »Odbor za kulturo obsoja manipulativno in pristransko poročanje medijev, ki spodbujajo k spodbujanju, odobrava sovražni govor ter poziva k profesionalnemu in etičnemu poročanju.« Mislim, da si vsi to tega želimo in tudi v naši stranki, kot sem dejal, dve tretjini časa smo bili v opoziciji, smo bili seveda tudi velikokrat kritični do politik levosredinskih ali levih vlad. Ne moremo pa si zatiskati očes in ušes, da vedno, ko nastopi Vlada in pravzaprav, če samo pogledamo, dober prvi mandat je bil res edini, ki je bil štiri leta, torej 2004 do 2008, potem pa naslednja dva mandata oziroma Vladi Janeza Janše sta bili pa tako ali drugače potem sprojecirani skozi veliko protestnikov, skozi veliko novih nevladnih organizacij s področja varovanja demokracije. Zdaj eskalacijo pa smo videli v zadnji vladi, ko se je pravzaprav vsak petek, vsak teden grozilo s smrtjo politiki, ki zagovarja pravzaprav en svetovni nazor, ki zagovarja pač svojo politiko, kakor se mi zdi po Ustavi lahko in seveda sme ter tudi je dolžna zagovarjati. In menim, da se zdaj ta »smrt janšizmu, svoboda vsem«, čeprav smo zdaj v opoziciji, nadaljuje, kljub temu, da je jasno, 53 mandatov poslancev ima vladajoča koalicija, izglasuje si lahko zakone po svoje. Mi vedno bomo delali, vsaj v Slovenski demokratski stranki govorim, bomo vedno delali za politiko, ki bo pomagala državljanom in državljankam, saj to je pač naša politika, ki jo vodimo že 30 let, kot sem omenil in se mi zdi smelo, da pač tudi danes opravimo širšo razpravo. Me veseli, da je tudi veliko gostov povabljenih, da bodo podali svoje mnenje, kaj pravzaprav je ta janšizem, ki zgleda zbuja toliko negativnih čustev pri posameznikih, da celo pride do načrtovanega fizičnega napada na našega poslanskega kolega približno 200 metrov stran od hrama demokracije. Toliko za uvod in se veselim razprave. Hvala.