Spoštovana predsedujoča obeh odborov! Spoštovane poslanke in poslanci! Dovolite mi, da vam na kratko predstavim predviden potek zasedanja Sveta Evropske unije za zunanje zadeve, in sicer v sestavi ministrov za mednarodno razvojno sodelovanje in zasedanja Sveta ministrov Evropske unije Afrika, Karibi in Pacifik, ki se ga bo državni sekretar Žbogar udeležil v ponedeljek in torek.

Na zasedanju sveta 28. novembra bodo ministri za razvojno sodelovanje Evropske unije pod 1. točko dnevnega reda izmenjali mnenja glede uresničevanja zavez 6. vrha EU - Afriška unija. Sledila bo razprava z zunanjim gostom, predsednikom komisije Afriške unije.

Afrika spada med eno od prioritetnih geografskih območij mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Slovenije. Slovenija namenja uradno razvojno pomoči Slovenije. Slovenija namenja uradno razvojno pomoč Afriki večinoma preko več stranskih kanalov, predvsem v okviru Evropske unije, skupine Evropske svetovne banke in Organizacije združenih narodov. Od leta 2011 je Slovenija na ta način za afriške države namenila približno deset milijonov evrov letno.

V nadaljevanju bodo ministri razpravljali o skupnem pristopu na ravni Evropske unije do kriznih žarišč, s poudarkom na Ukrajini, v Afganistanu. Glede Ukrajine bo Evropska komisija izpostavila načrte za obnovo v skladu z mednarodno izvedensko konferenco o okrevanju, obnovi in modernizaciji Ukrajine, ki je potekala v Berlinu 25. oktobra. V okviru razprave o Afganistanu pa bodo ministri preverili enotnost pristopa na ravni Evropske unije in ali lani dogovorjeni okvir podpore Evropske unije, ki se je osredotočil na nujne potrebe prebivalcev, še ustreza dejanskim potrebam v državi.

Slovenija je od začetka vojne v obliki humanitarne pomoči Ukrajini zagotovila 4,1 milijona evrov. Obenem je vlada 14. 4. sprejela sklep o sprejemu 20 ukrajinskih otrok iz luganske sirotišnice. Otroci so prispeli v Slovenijo 3. maja.

Mogoče samo še dodam, da je vlada včeraj sprejela sklep o tem, da bo, da bo namenila sredstva za nakup rešilca, ki bo omogočal reanimacijo novorojenčkov, vključuje tudi inkubator, ki bo pač nabavljen v naslednjih tednih, mesecih in dostavljen v Ukrajino. Vlada pa je tudi sprejela včeraj sklep o namenitvi sredstev za obnovo oziroma izgradnjo doma za invalide v Ukrajini.

Prav tako je Slovenija v preteklih dveh letih se je odzvala na humanitarno krizo v Afganistanu z namenitvijo nujne humanitarne pomoči, in sicer v letu 2021 v višini 380 tisoč evrov preko različnih mednarodnih organizacij ter v letu 2022 v višini 50 tisoč evrov. Slovenija podpira tudi delovanje poliklinike v Kabulu v okviru projekta, ki ga izvaja ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti.

Državni sekretar Žbogar se bo naslednji dan, 29. novembra, udeležil tudi zasedanja sveta ministrov EU, AKP v Bruslju. Ministri se bodo predvidoma dotaknili številnih področij skupnega delovanja in globalnih izzivov, delovanje skupne parlamentarne skupščine, vpliv ruske agresije do Ukrajine na prehransko in energetsko varnost, nov partnerski sporazum, tako imenovani Post Cotton sporazum, sodelovanje med EU - OAKPS na mednarodni ravni.

Slovenija si ves čas aktivno prizadeva za premik v postopku sklepanja novega Postcottonskega sporazuma. Slovenija pri tem tesno sodeluje s trenutno predsedujoči v Svetu EU Češko z namenom, da bi čim prej prišlo do deblokade v postopku in podpisa novega sporazuma. Slovenija se tudi redno odziva na področju prehranske varnosti, tako z nudenjem nujne humanitarne pomoči, kakor tudi s podporo bilateralnim projektom izgradnje odpornosti na krize. Namenski prispevki Slovenije Svetovnemu programu za hrano in Organizaciji združenih narodov za prehrano in kmetijstvo z našo skupno milijon 220 tisoč evrov od leta 2010 do danes.

Naj pa pri tem še omenim, da je vlada včeraj obravnavala tudi možnost sofinanciranja ene izmed ladij za prevoz žita iz Ukrajine v najrevnejše države in posledično v bistvu nakazilo Svetovnemu programu za hrano za ta projekt.

V okviru točke o sodelovanju na mednarodni sceni bo državni sekretar Žbogar predstavil slovensko kandidaturo za nestalno članico v varnostnem svetu OZN za obdobje 2024-2025. Ob robu zasedanja bo državni sekretar opravil tudi dvostranske pogovore s predstavniki afriških, karibskih in pacifiških držav, s poudarkom na predstavitvi slovenske kandidature za nestalno članico v varnostnem svetu. Hvala lepa.