Najlepša hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Predlog stališča, ki ga boste obravnavali danes, je del zakonodajnega paketa, ki ga je Evropska komisija pripravila novembra za zagotovitev potrebne finančne pomoči Ukrajini za leto 2023. Ruska agresija v Ukrajini je močno prizadela ukrajinsko družbo in gospodarski potencial države, ki naj bi se do konca letošnjega leta realno skrčil za 35 %. Proračunski primanjkljaj naj bi do konca leta dosegel približno 20 % bruto domačega proizvoda, inflacija pa 30 %. Zaradi vojne se pričakuje, da bodo kratkoročne potrebe Ukrajine po financiranju za leto 2023 precejšnje. Po ocenah ukrajinskih organov v sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom bo vrzel v letu 2023 v financiranju znašala nekje med 3 in 4 milijardami na mesec. Te vrzeli ukrajinska državna zakladnica ne more več financirati, ker je izgubila dostop do finančnih trgov in zato se zdaj zanaša izključno na uradno zunanjo pomoč in na monetarno financiranje. Zato je ključnega pomena, da se čim prej mobilizira finančna podpora, ki bo zagotovljena na podlagi zakonodajnega paketa, in sicer obsega tri akte. Eden je uredba o ustanovitvi posebnega instrumenta za pomoč Ukrajini, drugi je sprememba finančne uredbe, o tem se pogovarjamo danes, tretji je pa sprememba uredbe o večletnem finančnem okviru. Glavni del tega paketa je sicer vzpostavitev tega posebnega instrumenta za zagotavljanje podpore Ukrajini. In sicer, določena je zgornja meja finančne podpore na ravni EU in to je 18 milijard v letu 2023. Teh 18 milijard bo Evropska komisija pridobila na finančnih trgih in jih posredovala Ukrajini v obliki ugodnih posojil. Poleg tega se predvideva tudi subvencioniranje stroškov obrestnih mer in administrativnih stroškov, ki jih bo komisija imela pri pridobivanju in upravljanju sredstev. Ukrajina bo denar porabila za financiranje delovanja države, vključno z materialno in socialno pomočjo, za sanacijo kritične infrastrukture in kasneje tudi za povojno obnovo in procese pristopa v EU. Z Ukrajino bo sklenjen memorandum o soglasju, kjer bodo določeni pogoji, okvirno finančno načrtovanje in zahteve glede poročanja. Glavni predpogoj dodelitve finančnih pomoči bo podpora in spoštovanje demokratičnih mehanizmov, vključno s pravno državo in zagotavljanjem spoštovanja človekovih pravic. Za zmanjšanje tveganj bo sprejetih več ukrepov, ki bodo opredeljeni v posojilnem sporazumu in bodo vsebovali sklop določb o inšpekcijskih pregledih, preprečevanju goljufij, revizijah in izterjavi sredstev v primeru morebitnih nepravilnosti. S samo uveljavitvijo uredbe ne bodo še nastopile neposredne finančne obveznosti za proračun EU niti za nacionalne proračune držav članic, ker gre, kot rečeno, za posojilo. Finančne obveznosti bi nastale v primeru, če torej Ukrajina teh svojih obveznosti ne bi mogla poravnavati; v tem primeru bi države članice morale vplačati v proračun EU svoj sorazmerni delež v bruto nacionalnem dohodku. Za Slovenijo ta znaša 0,34 %, kar pomeni za ta konkreten delež, o katerem se danes pogovarjamo, bi to zneslo 61,5 milijona. Kot rečeno, lahko Ukrajina zaprosi tudi za subvencije obrestnih mer, ki bi se v tem primeru zagotovile s prostovoljnimi prispevki držav članic, višina teh subvencioniranih obrestnih mer bo pa seveda odvisna od vsakokratnih pogojev zadolžitve Evropske komisije na finančnih trgih, zato te skupne ocene zneskov še niso znane. Glede na težko makroekonomsko situacijo, v kateri se je znašla Ukrajina, ter njenih potreb za zagotovitev normalnega delovanja svojih institucij in pa zmanjšanje vrzeli v svojem financiranju, bo Vlada predlagala, da se Slovenija strinja s tem Predlogom uredbe o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje podpore Ukrajini, torej drugi zakonodajni akt, to je ta, o katerem govorimo danes, se nanaša na spremembo tako imenovane finančne uredbe, s katero se bo omogočilo Evropski komisiji bolj učinkovito upravljanje z dolgom za programe finančne pomoči, ki jih zagotavlja. Finančna uredba namreč določa, da lahko na Evropsko komisijo prenese pooblastilo, da si v imenu Unije izposoja ustrezne zneske in jih nato posodi upravičenim državam članicam ali tretjim državam pod pogoji, ki se uporabljajo za posojila. Predlagana sprememba pomeni, da se bo lahko Evropska komisija za katerikoli program pomoči zadolžila na finančnih trgih v najbolj primernem trenutku, ko bodo pač pogoji najbolj ugodni in bo potem s temi likvidnimi sredstvi upravljala v okviru različnih programov pomoči. To bo komisiji omogočilo, da loči časovni okvir in zapadlost posameznih transakcij od izplačil upravičencem oziroma bo lahko plačila organizirala v skladu z rednim in dogovorjenim časovnim razporedom, neodvisno od točnega datuma izdaje obveznic. Predlagamo, da se Slovenija strinja s tem Predlogom spremembe uredbe v zvezi z vzpostavitvijo strategije za diverzifikacijo financiranja kot splošne metode izposojanja za zagotavljanje podpore Ukrajini za leto 2023.

Še tretji zakonodajni akt se pa nanaša na spremembo Uredbe o večletnem finančnem okviru. Ta sprememba je potrebna zato, ker bodo posojila v Ukrajini podprta z jamstvom iz proračuna EU, in sicer se predlaga, da bi za jamstvo uporabili tako imenovani rezervni prostor v proračunu, to je razlika med maksimalnimi prihodki iz lastnih virov, ki jih lahko Evropska komisija zahteva od držav članic, in pa dejanskimi izdatki proračuna. Predlog te uredbe omogoča, da se sredstva proračuna EU za finančno pomoč Ukrajini mobilizirajo nad zgornjo mejo večletnega finančnega okvira. Dosedanja pomoč Ukrajini je bila namreč dodeljena znotraj zgornjih mej večletnega finančnega okvira. In predlagamo, da se Slovenija strinja tudi s tem predlogom spremembe uredbe o večletnem finančnem okviru.

Hvala lepa.