Hvala lepa za besedo. Kot rečeno, tukaj je treba ločiti dva dela revizije Računskega sodišča. Ta prvi del, ki je splošni del proračuna, v bistvu tukaj Računsko sodišče, in to je mnenje, to je to kjer v bistvu je mnenje zdaj že tretje leto pozitivno. Tukaj se pač, mislim, da kaže ta trud, ki smo se ga šli dolga leta, ker gre za, kot je povedala namestnica, gre za v bistvu redno revizijo, ki se jo dela vsako leto, tako da tukaj smo prišli do točke, da so zabeleženi prihodki in odhodki dejansko pravilni. Zdaj konkretno v letu 2021, je prišlo do ene dosti zanimive situacije, da so odhodki državnega proračuna višji kot tisti, ki jih je v sprejetem proračunu določil Državni zbor. To se je lani zgodilo prvič. Ampak Računsko sodišče se o tem, kot jaz razumem, ni opredeljevalo, Računsko sodišče v tem prvem delu zanima samo, če so pač med prihodki, če je dohodnina na pravih kontih, če je DDPO na pravih kontih in na odhodkovni strani spet, če so ekonomski nameni pravilno zabeleženi, in to so. Lani je bila pač prvič vzpostavljena praksa, da je prišla Vlada v Državni zbor samo po dvig meje za državni proračun, ni pa pripravila rebalansa, a ne in je bilo rečeno, da za kaj se bo porabil ta denar, boste videli v zaključnem računu. In v bistvu zaključni račun je zdaj tukaj in je v bistvu zelo jasno pač tudi navedeno, kam je kaj šlo, s kakšnimi prerazporeditvami in za kakšne namene, zato pač bi rada, da razumemo ta prvi del, tukaj je pač mnenje pozitivno. Zdaj, ko pa Računsko sodišče pregleduje izvrševanje državnega proračuna, pa to pomeni, da gre na vse resorje in da gleda vse stvari, kot je pač bilo tudi rečeno, da gledajo, kako se dodeljujejo sredstva, da gledajo, kako se računajo oziroma ja, računajo oziroma dodeljujejo, izračunavajo napredovanja, da gledajo, kako se obračunavajo koncesije. In tukaj pa v bistvu gre, jaz bi rekla, za, ne vem, preko na deset tisoče javnih uslužbencev, ki jih v bistvu Računsko sodišče posredno ocenjuje. In ko ste vprašali, kaj je tukaj v tem mnenju, zakaj je mnenje s pridržkom, kaj očita Računsko sodišče. Pravi, je bilo javno naročilo razdeljeno na več javnih naročil, recimo ni bila preverjena neobičajno nizka ponudbena cena, sta bili prepozno izdani odločbi o napredovanju strokovnih sodelavcev, so bili vladi prepozno predloženi v obravnavo programi odprave posledic nesreče oziroma vladi še ni bil predložen v obravnavo program odprave posledic nesreče, vlada ni predpisala podrobnejših meril za določitev roka, načina in višine plačila za vodno pravico in tako naprej. Se pravi, gre za res dve strani in pol stvari, ki jih po posameznih področjih izvajajo številni javni uslužbenci. In Računsko sodišče jaz mislim, da verjetno gleda podobne stvari po različnih resorjih, v različnih časovnih okvirih. In seveda je cilj in ko Računsko sodišče pride, ko tukaj pač napiše, kaj je narobe, potem seveda resorji to pogledajo in se skušajo pač, ne vem, še ta pravilnik izpopolniti in dati bolj jasna navodila in tako naprej, ampak verjetno se strinjamo, da ko je v posredi neko operativno tveganje, se pravi človeški faktor, jaz iskreno ne vem, sem dosti skeptična glede tega, kdaj bomo lahko prišli do tiste meje oziroma iskreno ne vem, kje je tista meja oziroma če lahko mogoče to pojasni Računsko sodišče, kdaj, ali je to tudi določeno z nekim procentom, to ne vem, kdaj bi Računsko sodišče tudi za ta del, za izvrševanje dalo mnenje brez pridržka.

Zdaj, mogoče bi še, ko ste vprašali še to črpanje evropskih sredstev. To je tema vsakoletne razprave na Komisiji za nadzor javnih financ, mislim, da je že predsednik tudi sam zelo ilustrativno povedal, kaj vse se zgodi od takrat, ko želiš ali pa ko želi iti občina ali pa ministrstvo v eno investicijo. Tako da zdaj na Ministrstvu za finance se s tem zelo resno ukvarjamo, kako bi šli mogoče po svetlem zgledu, ki ga ima na to temo evropska, ki ga ima, evropska sredstva, tam namreč ločujejo pravice porabe za prevzemanje obveznosti, ki so pa širše od pravic porab za plačila, in da bi mogoče šli v to smer, ob zavedanju, da je treba pač preden greš v razpis, preden podpišeš pogodbo, moraš imeti zagotovljene pravice porabe v celotnem obsegu. Taka so javnofinančna pravila, če ne, ne moreš iti. Ampak če ti danes podpišeš pogodbo za en večji gradbeni projekt, potem seveda tega ne boš v istem letu porabil in zato razmišljamo o rešitvi v tej smeri.

Potem ste pa še spraševali glede javnega dolga. Zdaj tukaj, to imamo v bistvu pri naslednji točki, no, imam tudi kolega sabo. Zadnja številka, ne vem, bo, bo, lahko bi pri naslednji točki, no, se bomo s tem ukvarjali, zdaj je že čez 40 milijard, zato ker je bilo, ker zdaj je pač že čez 30 milijard, ki se financirajo pač tudi leto, izvrševanje letošnjega proračuna pa zato, ker je javni dolg širša kategorija, se pravi, nekaj je dolg državnega dolga, nekaj pa še drugih enot, tako da to bomo, to bomo še, to bomo pri naslednji točki. Medtem ko ste pa vprašali glede tega davčnega dolga, tukaj je, pa vam pa lahko odgovorim samo na splošno, da je finančna uprava pri upravljanju tega dolga v bistvu, bi rekla, precej, precej skrbna, da pač sledi svojim zakonskim pravilom, da dokler je upanje v neko izterljivost, da pač ga ohranja, potem ko pač, ko pade zastavica, ko je ali nek pravnomočen stečaj ali ko dejansko zadeve zastarajo, takrat ga odpiše tistega, ki ga ne izterja.

Drugače pa, če imate kakšna tako res bolj konkretna vprašanja, me pa dajte, prosim, še enkrat vprašati. Hvala.