Najlepša hvala.
Besedo dajem še, če želi, seveda, predsednici Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance mag. Mariji Lah. (Ni prisotna.) Ni prisoten predstavnik Državnega sveta.
Najlepša hvala vsem vabljenim za predstavitev stališč glede zaključnega računa 2021.
Preden odprem razpravo poslank in poslancev, bi jaz bil zelo kratek. In sicer, glejte, gre pač za fakte, ki smo jih imeli v letu 2021, gre tudi za sprejemljive okoliščine, ki so se dogajale. Ampak ene in iste napake se pa, ne glede na to, gospa državna sekretarka, odkar se midva videvava, mislim, da od leta 2015 naprej, gre običajno, kar je tudi predstavnica Računskega sodišča dejala, za ene in iste stvari, ene in iste napake, ki se vlečejo. Teh napak je, če jaz prav razumem, vedno manj. In tu bi želel opozoriti, čisto na administrativni ravni, da bo enkrat moralo tudi Ministrstvo za finance na tej uradniški ravni spremeniti, se pravi, odpravljati napake. Jaz sem prebral oziroma se spomnim, da smo na Komisiji za nadzor javnih financ obravnavali zaključne račune 2015, 2016, 2017, ki so bili vedno s pridržkom Računskega sodišča. Državna sekretarka, ste bili tudi takrat državna sekretarka, verjetno se tega spomnite. Ampak če primerjamo tabeli, kaj se je dogajalo in katere so bile takrat ugotovljene nepravilnosti, so zdaj v bistvu v veliki meri kar podobne; tudi na to opozarja Računsko sodišče. V določenih primerih gre za ene in iste stvari, ki se vlečejo.
Bi pa zdaj za konec svoje lastne diskusije rad opozoril še enkrat na črpanje evropskih sredstev. Po eni strani se strinjam z Računskim sodiščem. Se pravi, realizacija je bila v višini 58 %, kar pa je bila večja kot na primer leta 2020, znatno večja kot recimo, če primerjamo leto 2019, 2018, se pravi, počrpalo se je nekaj manj kot milijardo evrov, ampak še vedno to ni to, glede na to, kakšna so planirana sredstva. Ni pa tu vse odvisno od samih načrtov, ki jih imaš, ampak tudi res od pridobivanja dovoljenj, v veliki meri, od pridobivanja okoljskih in drugih dovoljenj, od izvedbe javnih naročil, od na primer občin, kajne, ker država dobi, recimo primer, za kanalizacijske sisteme, vodovarstvo in tako naprej možnost črpanja nepovratnih sredstev iz evropskih skladov, je pa to potem odvisno tudi od samih občin, na kakšen način se tega poslužujejo, na kakšen način pride potem do tega črpanja sredstev in kakšne so tudi same absorpcijske zmožnosti pri izvajanju vseh teh projektov. Recimo v preteklosti smo bili tudi priča temu, da nihče, tudi od izvajalcev zaradi prevelikih povpraševanj na trgu gradbeništva, itn., je bilo zelo težko izvesti tudi javna naročila. Se pravi, tukaj pri črpanju evropskih sredstev se bomo morali vsi skupaj potruditi, da denar, ki nam je na voljo iz Bruslja, da nekaj naredimo in premaknemo zlasti administrativne ovire stran, da se lahko ta denarna sredstva nekako sprostijo. Zaradi tega, ker po mojem mnenju vizije kaj delati so, načrti so, ampak veste, pri nas je eno umeščanje, še enkrat ponovim, en rek, ampak umeščanje železniške proge Ljubljana-Kranj traja že enajst let, s trajnostno mobilnost so pa v Bruslju enormne količine denarja in tudi prijavljeni projekti, in če bi to umeščanje potekalo recimo dve leti, bi lahko v eni fazi kohezijskih let lahko ta projekt recimo prijavili, izčrpali, pa realizirali. Ampak pri nas so tudi postopki takšni, ki res dolgo trajajo. Torej na to, na to želim opozoriti. Se pravi, upam da tudi to tekoče leto ali pa leto 2022-2023, da tečejo črpanja evropskih sredstev v še boljši meri, zaradi tega, ker to so finančna sredstva, ki so jim na voljo in ki je dobro, da z njimi, ki smo jih izborili, pridobili da čim bolj omogočamo boljšo infrastrukturo, bivanjske pogoje in večjo blaginjo za državljanke in državljane.
Poslanke in poslanci, želi kdo še razpravljati? Izvolite, gospa Monika Pekošak.