Lepo pozdravljeni!

Spoštovani predsednik, spoštovani člani odbora, hvala za besedo!

(Mojca Planinšek, namestnica predsednice Računskega sodišča.)

Na kratko bom predstavila našo revizijo predloga zaključnega računa Republike Slovenije, to je revizija, ki jo Računsko sodišče izvaja vsako leto, ker je obvezna revizija. Računsko sodišče je revidiralo Predlog zaključnega računa Republike Slovenije za leto 2021 in pa pravilnost izvršitve državnega proračuna za leto 2021. Cilja te revizije sta bila dva, in sicer izrek mnenja o predlogu splošnega dela predloga zaključnega računa in pa izrek mnenja o pravilnosti izvršitve državnega proračuna.

O prvem delu smo izrekli pozitivno mnenje, kot je bilo danes že poudarjeno in to je mnenje, ki ga Računsko sodišče v tem delu proračuna izreka že zadnja tri leta. Pozna se, da se ta revizija izvaja vsako leto in da se pač število napak pri izvršitvi proračuna zmanjšuje, je pa zelo pomembno, da vsako leto opozorimo tudi na izjeme od okvira računovodskega poročanja, ki je predpisan z Zakonom o javnih financah in pa Zakonom o računovodstvu. Namreč, nekateri drugi zakoni predpisujejo izjeme od popolnosti izkazovanja prejemkov in izdatkov, kar pa, kar delno vpliva potem tudi na to, da posamezni prihodki in odhodki v proračunu niso celovito izkazani. Na to opozorimo vsako leto, ne vpliva pa to na izrek mnenja.

Naslednji element pa je izrek mnenja o pravilnosti poslovanja, to se pravi o skladnosti poslovanja z zakoni. V tem delu proračuna smo izrekli mnenje s pridržkom. Razlog za to so nekatere ugotovljene nepravilnosti pri spoštovanju zakonodaje, in sicer največ nepravilnosti je bilo ugotovljeno na področju transferov, na področju nespoštovanja določb Zakona o javnih financah, ugotovili smo pomanjkljivosti pri nespoštovanju določil pogodb, prav tako smo ugotovili pomanjkljivosti pri izvajanju nadzora nad dodeljevanjem transferov, potem nepravilnosti pri izplačilih s področja interventnih ukrepov za zajezitev epidemije Covida. Naslednje nepravilnosti se nanašajo na področje odhodkov, in sicer smo ugotovili nekatere nepravilnosti pri spoštovanju določb Zakona o javnih financah in pa nepravilnosti pri oddaji javnih naročil. Kot že rečeno, je vse navedeno rezultiralo v mnenju s pridržkom. Tudi tu je potrebno poudariti, da zaradi vsakoletne revizije se število nepravilnosti zmanjšuje, toda kljub temu je še vedno takšno, da na koncu rezultira v izreku mnenja s pridržkom.

Izpostavila bi še mogoče tri elemente, glede te revizije, na katere bi želeli posebej opozoriti, in sicer na enega sem v bistvu že opozorila, to se pravi na izjeme od popolnosti izkazovanja podatkov, ta del se nanaša pretežno na računovodske izkaze. Potem imamo še pa področje sredstev Evropske unije. V tem delu smo ugotovili precejšnjo razliko med načrtovanimi in realiziranimi sredstvi, medtem ko je bilo v proračunu načrtovano 1,6 milijarde prihodkov od sredstev Evropske unije, smo jih dejansko realizirali zgolj slabo milijardo, kar pomeni kar precejšnjo razliko. Menimo, da je velik del te razlike posledica pomanjkljivosti pri načrtovanju, seveda so tudi še drugi razlogi, prepočasne aktivnosti pri izvedbi postopkov javnih naročil, dolgotrajni postopki pri pridobivanju okoljevarstvenih soglasij in pa različne druge težave. Menimo pa, da bi temu področju bilo potrebno nameniti več pozornosti; nenazadnje na to opozarjamo vsako leto.

Še en element pri prihodkih proračuna. Vlada osem let po zakonsko predpisanem roku še ni sprejela podzakonskega akta, v katerem bi predpisala podrobnejša merila na področju vodnih dovoljenj. Posledica tega je, da zakonsko predpisane dajatve še vedno ni mogoče odmerjati in zaračunavati imetnikom vodnih dovoljenj. Tudi na tem področju Računsko sodišče trenutno izvaja posebno revizijo, ki bo zaključena, predvidevamo, v roku pol leta.

Potem pa je še tukaj področje najemnin od oddaje stvarnega premoženja. V skladu z Zakonom o javnih financah naj bi te najemnine bile prihodek državnega proračuna, vendar v praksi temu ni tako in ti prihodki niso izkazani v državnem proračunu, pač pa pri posameznih javnih zavodih. Ocenjujemo, da so zaradi tega prihodki državnega proračuna nižji za približno 4 milijone, in tudi to je eno področje, na katerega Računsko sodišče opozarja že dlje časa.

Za uvod menim, da bi bilo to dovolj, če bodo pa še kakšna podrobnejša vprašanja, sva seveda s kolegico vrhovno državno revizorko na razpolago v nadaljevanju.