Govor

Urban Kodrič

Predsedujoči, hvala za besedo.

Dobro jutro prisotnim.

Rad bi podal samo poročilo o gibanju plač med leti 2020 in 2021, ker je to naloga MJU kot skrbnika plač in ker je to poročilo Vlada dolžna predložiti Državnemu zboru skupaj z zaključnim računom proračuna Republike Slovenije. Analizo plač smo zajemali iz baze podatkov ISPAP, nanaša se na obdobje od januarja do decembra 2021 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2020. Analiza proučuje proračun, podatke proračunskih uporabnikov o osnovnih plačah, dodatkih, delovni uspešnosti, izplačilih za delo preko polnega delovnega časa in dežurstev ter število zaposlenih glede na časovno obdobje po podskupinah dejavnosti RPU, plačnih podskupinah in tarifnih razredih. Analiza temelji na podatkih iz PAP, kamor uporabniki proračuna RS posredujejo podatke v skladu s predpisano metodologijo in pa ta analiza, kot sem omenil, se nanaša na leto 2021 v primerjavi z letom 2020. Ugotavljamo povečanje mase bruto plač za leto 2021 v primerjavi z letom 2020 za 9,8 %, povečanje števila zaposlenih oseb za 1,5 % in pa število zaposlenih na podlagi opravljenih ur za 2 %, ter zvišanje povprečne mesečne plače za 7 %, kot bo pojasnjeno, analiza vključuje vse elemente, ki so na te plače vplivali, tako da stanje ni takšno kot se mogoče na prvi pogled sliši. Na povišanje v letu 2021 bo pomembno vplivala izplačila dodatkov, ki so povezana s pojavom epidemije Covid. V precejšnjem znesku je bil izplačan dodatek za delo v rizičnih razmerah, hkrati pa so bile z interventno zakonodajo v zvezi z obvladovanjem epidemije uvedeni in izplačani novi dodatki. Na povišanje v leto 2021 pomembno vplivajo tudi naslednji dejavniki. Pričelo se je izplačevanje redne delovne uspešnosti, ki se je za leto 2021 izplačevala celo leto, medtem ko se je za leto 2020 izplačala samo v drugi polovici leta in je seveda vplivala tudi na povečanje v letu 2021. Pričelo se je izplačevanje delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence, kjer v drugi polovici 2020 in 2021 ni več veljala omejitev pri porabi sredstev iz prihrankov, nato nove uvrstitve delovnih mest v plačne razrede v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za zaposlene v zdravstveni negi. Napredovanja javnih uslužbencev in pravosodnih funkcionarjev v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv, povečano število zaposlenih na podlagi ur in pa seveda aktivnosti, povezane s predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije.

Poudariti je potrebno, da višina izplačil delovne uspešnosti za leto 2020 in 2021 med leti ni najbolj primerljiva, saj se je redna delovna uspešnost za leto 2020 obračunavala le za pol leta, medtem ko se je za leto 2021 obračunavala za celo leto. Poleg tega velik delež mase izplačil za leto 2020 ni bil izplačan pri plačah za to leto, ampak pri plačah za leto 2021. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se je za izplačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog od 1. julija 2020 ni več omejevalo z uporabo samo 40 odstotkov prihrankov, kot jih določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju in pa na maso izplačil delovne uspešnosti je imel vpliv tudi zamik iz plačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih.

To je s strani moje v to.

Hvala za besedo.