Spoštovani predsednik, spoštovane članice in člani, dobro jutro.

Najlepša hvala za besedo.

Pred vami je predlog zaključnega računa državnega proračuna za leto 2021, ki ga je Vlada skupaj z dokončnim poročilom Računskega sodišča predložila Državnemu zboru v sprejem. Zaključni račun vsebuje opredelitev makroekonomskih izhodišč na katerih je bil proračun v bistvu jeseni 2020 sestavljen, in pa tudi dejansko gospodarsko sliko, ki se je zgodila v letu, ko je bil ta proračun potem izvršen. Potem vsebuje poročilo o realizaciji prejemkov in izdatkov državnega proračuna o primanjkljaju in o zadolževanju ter seveda obrazložitev posameznih pomembnejših odstopanj med sprejetim in realiziranim proračunom. Poleg obrazložitev splošnega in posebnega dela, zajema tudi obrazložitve izvajanja načrta razvojnih programov, se pravi, posameznih vsebin znotraj proračuna, potem podatkov iz bilance stanja in pa tudi obrazložitve poročila o upravljanju denarnih sredstev enotnega zakladniškega računa. To je proračun ene druge vlade iz enega drugega obdobja. Številke so že dolgo jasne. Zdaj smo v končni fazi novembra 2022, ki se v bistvu izteka že en nov proračun, zato bi jaz za uvod povedala samo še to, da so bili prihodki v letu 2021 realizirani v višini 11,2 milijarde evrov, kar je bilo več kot je bilo načrtovano v sprejetem proračunu. Da so bili odhodki realizirani v višini 14,3 milijarde, kar je tudi 785 milijonov več oziroma 5,8 % več kot je bilo s predlogom proračuna načrtovano, in da je primanjkljaj znašal 3,1 milijarde evrov oziroma da je bil tudi primanjkljaj višji od tistega, ki ga je Državni zbor določil, ko je sprejemal oziroma ko je odločal o tem proračunu.

V B bilanci je bilo zabeleženih 24,6 milijonov prejemkov in pa 309 milijonov izdatkov, kar je bilo nekje v skladu z načrti. Prav tako pa v C bilanci oziroma v računu financiranja je izkazano, da se je država zadolžila za 4,9 milijard evrov, da je od tega za 3,4 milijarde odplačala dolg, se pravi dolg, ki je zapadel, in da se je za milijardo 800, da se je znižalo stanje sredstev na računu, tako da je v bistvu dolg državnega proračuna na zadnji dan decembra lani je znašal 35,9 milijard evra oziroma 69 % bruto domačega proizvoda.

Znotraj teh številk bi omenila, da so bili en pomemben delež so bili ukrepi za omilitev epidemije in sicer, poleg sedmih protikoronskih paketov iz leta 2020, so se v letu 2021 financirali tudi novi protikoronski ukrepi, še trije so bili sprejeti v letu 2021, tako da je bilo znotraj teh številk o katerih sem govorila, je bilo za Covid, za odpravo posledic namenjeno 2,8 milijarde evrov. Poleg teh številk, ki sem jih omenila, so pa priloga zaključnega računa tudi letna poročila javnih skladov in javnih agencij, torej Zavoda za zaposlovanje, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ZZZS, v bistvu 27 letnih poročil je sestavni del tega paketa in skupaj so te institucionalne enote katerih poročila so priložena, so ustvarila 62 milijonov presežka. Se pravi, to so te enote, ki skupaj z državnim proračunom in še z drugimi enotami potem tvorijo sektor država, ki je potem primerljiv z drugimi evropskimi državami glede višine javnofinančnega salda in dolga. Poleg teh poročil je pa v bistvu priloženo in pri tej točki boste obravnavali tudi še poročilo o davčnih izdatkih v letu 2020, ta se pač toliko za nazaj računajo. Potem poročilo Finančne uprave o stanju in gibanju davčnega dolga po stanju na dan 31. december, potem pa še dve poročili o razpolaganju s stvarnim premoženjem države in pa analiza plač v javnem sektorju.

Računsko sodišče je predlog zaključnega računa revidiralo in je izdalo pozitivno mnenje na splošni del, torej na del glede izvrševanja, torej glede pravilnosti izvrševanja, je pa izdalo mnenje s pridržkom, ker so bila ugotovljena nekatera neskladja, tako da, jaz bi se tukaj ustavila, seveda smo za vaša vprašanja na voljo s kolegi.

Hvala lepa.