Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo.

Spoštovani poslanke, poslanci, tudi ostali!

Uvodoma bi imel eno prošnjo, se nanaša bolj na, se pravi, ne toliko na sklic seje, ker je bila sklicana dovolj dolgo nazaj. Tudi teme so bile nakazane, da smo lahko razmislili o teh vsebinah, pa vendarle gradiva oziroma gradivo za sejo je prišlo včeraj popoldan, kar nam malenkostno onemogoča pri temu, da bi bili, da bi lahko se nekako poglobljeno pripravili, ampak nič za to bomo naredili, kar lahko.

Druga zadeva, vezano ste že sami povedali glede poslovnih tajnosti. Se pravi, tisto, kar lahko odgovorimo oziroma odgovorimo bi v tej fazi, potem pa v tistem delu, kot ste ocenili, da bi bilo smiselno zapreti sejo. Razumem, da imajo tudi predstavniki podjetij, nekateri kakšno predstavitev, ki je tudi tako označena. Razumem tudi, da je prišlo eno gradivo, ki je označeno kot poslovna tajnost, s katerim ne razpolagam.

Tako, zdaj pa, kar se tiče tudi vaših vprašanj: kar se tiče poroštev, se pravi, Vlada je tudi ob sodelovanju, se pravi vas, Državnega zbora, uspela nekako pripeljati tiste svoje rešitve, kot jih je videla glede poroštvenega zakona. Vi ste to tudi nekoliko prilagodili in sprejeli, za kar se vam tudi zahvaljujem.

Nobenega poroštva pa še v tem trenutku ni bilo izdanega. Se pravi, najprej gre za to, da se morajo, se pravi tisti, ki sklepajo, se pravi ta posojila, banke, pa družbe med sabo dogovoriti. Šele, ko je ta faza zaključena, potem vstopi država s svojo, se pravi poroštveno pogodbo, s katero, kot je povedal že minister za gospodarstvo, vstopi noter z 80 %, se pravi od te 1,6 milijarde, kolikor se ocenjuje, da bi lahko bilo potencialno teh posojil vseh skupaj, je to 1,1 milijarda in 280 milijonov, kar bi bilo v bistvu v tem primeru poroštvo države.

Dobra novica je to, da se razmere umirjajo, izboljšujejo in potem se skozi to nekako kaže, da je morda v tistem času, ko se je poroštvo tudi predlagalo, zakon v sprejem, je bilo to, lahko rečemo, utemeljeno. V tem trenutku, na srečo, so te potrebe, vsaj tako kot mi zaznavamo, nižje. Razlogi so zagotovo predvsem v tem, da se umirja situacija v smislu cen, da se cene znižujejo, da se morda tudi nihajnost nekoliko umirja, predvsem pa se kaže nek trend. In ta trend, vsaj v tem trenutku, kaže v pravo smer, tudi glede na obete, ne bom rekel še na rešitve, ampak predvsem na obete, ki se kažejo na ravni Evropske unije. Zdaj zagotovo ta razprava, ki jo imamo tu oziroma ste jo predlagali, je pa upravičena. Tu gre za nenazadnje že v preteklosti neko visoko nihalnost, ta nihalnost sicer je manjša, ampak se nadaljuje, gre za obvladovanje nekih tveganj, gre nenazadnje tudi za tipologijo teh tveganj, ki se skozi čas spreminjajo. Se je treba o tem pogovarjati, iskati rešitve, ampak zaenkrat lahko rečemo, da smo nekoliko mirnejši kot smo bili pred kakšnim mesecem.

Zdaj glede te razprave, tudi omenili ste družbo Geoplin. Zdaj Vlada je, vsaj kar se tega tiče, nekako sprejela sklep, to je bilo 6. oktobra, ko bi in dejansko, da takrat bi SDH izvedel vse te postopke in bi bilo tudi znano v kolikšnem obsegu bi bila potrebna dokapitalizacija družbe. Moram pa tu posebej poudariti oziroma ali bo ta sploh potrebna. Kot rečeno, razmere se umirjajo, tako da morda do tega ne bo prišlo, je pa bistveno tudi z vidika signala, ko ga daje, ki ga da Vlada pa predsednik Vlade, da tako javnosti kot nenazadnje trgom in tako da to informacijo, da so reakcije možne, da se razmišlja o vseh scenarijih in tudi na ta način nekako prispeva k znižanju nervoze, k umirjanju zadev. Seveda pa ne gre tu zgolj za nekaj, kar bi se govorilo na pamet, ampak seveda je treba to tudi podkrepiti iz tega razloga. Tudi ste sami poudarili že, se pravi, kar se tiče bilance B za letošnje leto pa za naslednje leto, se pravi, morebiten denar za dokapitalizacijo, če bi bilo treba vstopiti in tako naprej, se pravi, da ne gre zgolj za besede, gre tudi za neko pripravo, nek rezervni scenarij, v kolikor bi bil potreben, da se ga potem tudi izvrši.

Potem postavili ste vprašanje ali bo za te razlike v cenah, se pravi, kupiš drago, prodaš poceni, se pravi neko negativno maržo, ki bi se ustvarili, ali bi za to lahko uporabili to poroštvo. Ne, je relativno enostaven odgovor. Zakaj je tako? Zaradi tega, ker tudi zakon jasno definira, v kakšne namene se to lahko uporabi. Se pravi, tu ni možno neko samovoljno ravnanje. Predlog s strani Vlade prišel v Državnem zboru, je bil potrjen in tega seveda lahko temu rečemo zakonitega delovanja, se je treba tudi držati. Zdaj glede drugih vsebin najbrž, kar se predvsem tiče finančne situacije in tako naprej, pa je mislim, da danes tukaj kar bogata zasedba predstavnikov družb, ki lahko kaj o tem tudi več povejo.

Hvala.