Spoštovani članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, cenjeni gostje, gospod minister, državni sekretar, pa vsi ostali prisotni in vsi tudi, ki spremljate današnjo sejo preko televizijskih ekranov!

Torej, pričenjam s 5. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da nihče izmed članov ni zadržan oziroma svoje zadržanosti ni sporočil in imamo eno pooblastilo in sicer Matej Tonin na seji nadomešča poslanca Jožefa Horvata.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje. Ker v samem poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen prav takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Torej prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - FINANČNI POLOŽAJ NAJVEČJIH ENERGETSKIH DRUŽB V DRŽAVNI ALI POSREDNO DRŽAVNI LASTI.

Kot gradivo k tej točki dnevnega reda ste prejeli tudi potem samo obrazložitev sklepov, naknadno sklepe in samo obrazložitev.

K tej točki so vabljeni Ministrstvo za finance, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, potem gospodarske družbe Gen energija, GEN-I ter potem Holding Slovenske elektrarne, tudi gospodarske družbe Petrol d. d. in Geoplin d. o. o. in tudi Slovenski državni holding.

Prav lepo vse goste pozdravljam, hvala za vašo, hvala za vašo udeležbo!

Zdaj kratka obrazložitev te točke dnevnega reda, ne. Zakaj najprej sklic tega dela? Glejte, država je dala oziroma se je znatno izpostavila. Ta Državni zbor je na predlog Vlade v septembru mesecu izglasoval poroštvo v višini 1,6 milijarde evrov omenjenim družbam in funkcija Komisije za nadzor javnih financ je zagotovo tudi ta, da potemtakem, če Državni zbor nekaj sprejme, potem tudi na drugi strani, tudi spremlja, kako se s tem denarjem ravna. Se pravi, tukaj Komisija za nadzor javnih financ ravna najbolj odgovorno, kar se lahko da in je tudi prav, da se potem takem seznani z načrti, s poslovanjem in strategijami, ki jih te družbe imajo v teh zapletenih časih.

Zdaj, Evropa zagotovo se sooča z eno največjih kriz, energetskih kriz, v zadnjih desetletjih, ne. Cene energentov so zlasti po agresiji, pa ne samo zaradi tega, ampak zlasti pa po agresiji Rusije na Ukrajino dosegle svoj vrhunec, posledično se drži tudi hrana in ostale dobrine in v Evropi je nezanesljiva tudi dobava samega ruskega plina. Prav tako smo recimo priča izrednim manipulacijam. Že več kot eno leto smo priča manipulacijam in špekulacijam na trgu z električno energijo.

Se pravi, na vse to Evropska unija do sedaj, kar lahko tudi beremo in vidimo, zaenkrat še ni imela pravega odgovora. Zdaj, Slovenija je v največji meri neodvisna pri oskrbi z električno energijo, znatno(?) pa se je ta položaj zmanjšal, se pravi, z napovedanim, dalj časa napovedanim remontom nuklearne elektrarne v Krškem ter nenadnimi izrednimi dogodki, ki so se zgodili v Premogovniku Velenje. Posledično je pač Slovenija v veliki meri odvisna od uvoza. Če imam jaz prave podatke na današnji dan, recimo na današnji dan odvisnost med 75 in 80 odstotna. Se pravi.

Seveda, kot je bilo tudi iz različnih pojasnil Vlade v preteklosti za razbrati, vse to ne pomeni, da imamo danes drastično višjo ceno električne energije in tako naprej, ampak kljub temu, / nerazumljivo/ cene so v Sloveniji ali pa v tem bazenu med najvišjimi v Evropi. Se pravi, govorimo o regiji, ne, so med, pač najvišjimi v Evropi, / nerazumljivo/ cene.

Se pravi, kar se tiče vprašanj za same goste, zlasti tukaj HSE(?), Gen, GEN-I, Geoplin Holding, tudi SDH. Glejte, zdaj, omenjena podjetja so bila v bistvu upravičena do poroštva države v višini 80 odstotkov obveznosti iz naslova najetih kreditov, HSE v višini 800 milijonov, 800 milijonov evrov glavnic, Gen energija in GEN-I do skupne višine 400 milijonov evrov ter Geoplin na drugi strani do 400 milijonov evrov. Poroštveni zakon nadalje tudi določa, da ta podjetja v času od sklenitve poroštvene pogodbe do prenehanja pravice upnika do unovčitve poroštva oziroma v primeru unovčenega poroštva do poplačila regresnega zahtevka ne bodo smela si izplačati dobička, kupovati lastnih delnic oziroma deležev ter izplačati nagrad poslovodstvu.

Zdaj, ob vsem tem, se pravi, imamo HSE in Gen, na drugi strani malce drugačna zgodba v povezavi z Geoplinom, ko je bila tukaj v parlamentu pred približno mesecem dni napovedana nacionalizacija, mislim, da ni pravi izraz, ampak da, dajmo se pogovarjati o dokapitalizaciji vložka države in sicer zaradi potreb nakupa plina na trgu. Se pravi, tukaj z Geoplinom nastaja dodatna, dodatna težava, ki je prav, da se nekako razjasni ali ta potreba v višini dokapitalizacije, omenjene, je kaj nadalje, kakšen potem, če država vstopi v sam Geoplin, kakšen je potem, se pravi, dodatno vstopi, kakšen je potem izhodna strategija; ali je to dolgoročna naložba, strateška naložba države, ali je tako kot na primer smo videli v Nemčiji, v največji plinski družbi, v bistvu država vstopila noter, ampak z zelo jasno izdelano strategijo, tudi z njenim izhodom. Naj povem, da recimo, zadnjih deset let se je, v bistvu se je(?) država trudila, da bi izšla iz Geoplina ven, ampak, razumemo, tudi na tej strani razumemo potrebe ta trenutek trga, zaradi tega je še dodatne argumentacije po ali pa dodatna razjasnitev vseh dvomov na temo Petrola in Geoplina, vstopa države, potrebnosti vstopa države, pa tudi nakup samega alžirskega plina oziroma kje smo s pogodbo, je ta trenutek zelo primeren, da o tem razpravljamo. Zdaj imam jaz par konkretnih vprašanj. Verjetno, da boste zaradi poslovnih skrivnosti predstavniki družb zagovarjali, da se seja zapre za javnost, pri tem absolutno, ne vem, poznamo samo zakonodajo, ne vidimo nobenih težav, ampak kar lahko javno poveste, poveste zdaj, da ne bomo dvakrat zapirali pa dvakrat odpirali. Se pravi, na koncu zagotovo sejo bomo ponovno odprli, ampak kar se lahko pove, pa vas prosim, da zdaj lahko poveste in poveste, ne, teh stvari pa ne smemo povedati, ker so poslovna skrivnost.

Glejte, dejstvo je, da je poleg tega navedenih razlogov, kar sem prej povedal, s samim poroštvom, dejstvo je, da je tudi Vlada Republike Slovenije posegla na v samo tržno dejavnost trgovanja z električno energijo, in sicer s sprejeto uredbo. Zdaj družbe proizvajalke električne energije se morate na eni strani zavedati tudi te družbene odgovornosti, o sami problematiki družbene odgovornosti do ljudi, do končnih odjemalcev. In tukaj ni nobene težave pri razumevanju vladne uredbe in tudi potem takem splošne gornje regulacije. Odpira pa se pri vseh finančnih težavah, ki jih te družbe imate, se odpira potem en drugi problem, in sicer na sami proizvodnji. Na eni strani HSE na primer v primeru Dravskih elektrarn, TEŠ-a, na drugi strani recimo Gen v primeru Gen-I-ja. Zakaj same finančne posledice za posamezno družbo, ki bodo nastale zaradi te uredbe? Zdaj ta uredba jasno določa najvišjo dovoljeno dobro prodajno ceno električne energije za gospodinjske odjemalce, male poslovne odjemalce ter tudi na drugi strani skupne prostore večstanovanjskih stavb in mešanih večstanovanjskih poslovnih stavb, Poudarjam to samo za električno energijo. Na drugi strani tudi kapica na plin, ampak to se HSE ne tiče, ampak tudi za omejite zamejena cena za plin bo dodaten šok. Zdaj ker vladna uredba naslavlja samo dobavitelje energije končnim uporabnikom, se tukaj postavlja vprašanje pravne podlage pa ali pa razumevanja, v kolikor na primer HSE se v odnosu do TEŠ ali pa Gen v odnosu do Gen-I-ja pristane na nižjo ceno prodane energije, se pravi v razmerju do obeh prodajalcev, zdaj obe dve verjetno pričakujejo, kdo bo pokril ta to razliko, se pravi od same prodaje, ki jo da na primer TEŠ, pa Dravske elektrarne, do HSE ali pa Gen do Gen-I-ja. In potem samo kapico, ali je to poslovna skrivnost ali ne, to zdaj vi sami ocenite, ampak tukaj noter poleg vseh finančnih situacij, ki bremenijo ta trenutek zato podjetja, v preteklosti v Državnem zboru, ko smo se bili seznanjeni s to uredbo, ki jo je sprejela v bistvu Vlada, se Državni zbor s tem ni seznanil, seveda, ko je šlo za vladno uredbo, ampak tukaj ali pa bo Ministrstvo za infrastrukturo vedelo, tukaj noter bodo bile finančne posledice za same družbe, ki pa niso vse v državni lasti. Na primer tukaj ne govorimo samo o Genu, lahko o Gen-I-ju, ampak govorimo o Petrolu, Energetika Ljubljana, OMW, Mol pa tako naprej. Se pravi, kot rečeno, tukaj zdaj ne gre samo za električno energijo, ampak tukaj gre tudi za omejeno ceno zemeljskega plina in ključno vprašanje je vir za pokrivanje teh posledic. Tukaj bo nastal finančni manko, se strinjate zlasti tisti, ki proizvajate električno energijo. In zdaj, jaz se tukaj sprašujem v MF pa MGRT, kakšen je predviden finančni manko iz tega naslova za omenjene družbe. Kakšen je predviden glede na to, da vladna uredba je sprejeta in na kakšen način ga bo pokrilo, ali se bo iz tega za omenjene družbe, ki so bile deležne poroštva, krilo tudi poroštvo, se pravi črpalo poroštvo iz tega naslova? Druga stvar, tudi uredba Evropske komisije iz 30. 9., kakšne so finančne posledice za samo ceno kapice 180 evrov megavatna ura in kdo to krije, na kakšen način? ali to pade na družbe, ki niso vse v državni lasti, ponavljam ne, ali to pade na državo? pa bi res prosil tu MGRT pa MF za razjasnitev teh stvari. Zdaj zagotovo zaradi tega tudi to sprašujemo, ker bo težko sestaviti na SDH finančne plane za leto 2023 iz tega naslova. Če same družbe v teh težkih špekulativnih časih, bo recimo SDH težko sestavil same plane, veste pa, da so ti pač potrebni za normalno poslovanje. In obenem ta trenutek, ko je TEŠ zaustavljen, se pravi HSE na trgu dokupuje električno energijo, ki jo potem proda po nižji ceni kot jo kupi - ali pač ne? Kdo krije ta manko in ali pa je to predvideno, da gre iz poroštva? Ker pa bi tukaj po mojem, da minister za finance ve odgovor, če je pogodba že podpisana na samo poroštvo ali pa so plani za vnaprej, da bo šlo to iz poroštva. Se pravi, jaz razumem, tudi smo prebrali, da, ne vem, vse intervjuje pa komentarje direktorja Elesa pri vseh razjasnitvi vseh dvomov glede zaustavitve TEŠ-a, ampak še vedno danes nakupna cena recimo, ko gre HSE na trg in pogodbe, ki jih ima sklenjene za končne odjemalce, pa za ostale, ne za ostale kupce, je absolutno višja kot če bi iz TEŠ-a jo imeli. Zdaj, kdo bo to HSE v to izgubo kril? Ali imate sami dovolj likvidnostnih sredstev, da lahko to krijete? In verjetno pomembno za zaprti del je moje vprašanje, kakšne so zadolženosti teh družb in HSE, na drugi strani Gena, se pravi, pri koliko bankah, finančnih institucijah imata obe dve odprti krediti, družbe odprte kreditne linije z naslova nakupovanja in zapletenih finančnih situacij. Govorimo o izjemnih časih, ampak govorimo o špekulativnem trgu. In recimo dve leti nazaj, ko se je zakupovala ali pa so se delali terminski plani in se je zakupovala električna energija in danes prodaja, absolutno nihče ni predvideval, se strinjam, nihče ni predvideval takih izjemnih časov in ni mogel napovedati vojne v Ukrajini, ampak kljub vsemu je pa prav na drugi strani, da Državni zbor se mora s tem seznaniti oziroma vsaj Komisija za nadzor javnih financ zaradi, kot sem prej dejal, sprejetega poroštva v tem Državnem zboru. Zdaj tukaj pri Geoplinu sem že dejal, razjasnitev dvomov, zagotovo je potrebna, kakšno je finančno stanje pri samem Geoplinu. Razlogi za kar, kaj bi imel z Ministrstvom za infrastrukturo, napovedano je bilo že v preteklosti, da se bo do konca septembra, oktobra podpisala pogodba z Alžirci. To še vedno stoji oziroma ta še ni podpisana. Rzlogi torej za nepodpis te pogodbe z Alžirci. Namreč po podatkih, ki so bili tudi v medijih, že mesec dni ima Geoplin na mizi pogodbo s podpisano samo z ene strani, na drugi strani tega podpisa ni. In ali se bo tukaj koristil kredit zavarovan z državnim poroštvom? No, meni se zdijo ta vprašanja izjemno pomembna zlasti v luči, da ker ne gre za majhne zneske, ker gre tudi za državne firme, v katerih je zaposlenih več sto ljudi. V preteklosti pri tem ni bilo težav, v teh zapletenih energetskih situacijah pa je pač je pač ta težava toliko bolj večja. In kakšna je potem tudi nenazadnje izhodna strategija zlasti za trgovska podjetja, ki imajo proizvodnjo električne energije delno doma, no? Tukaj mislim predvsem nahaja se zaradi tega, ker tam je tema izpostavljenost toliko večja, ne samo vis a vis energetske situacije, ampak tudi vis a vis temu, da tudi v preteklosti v zvezi s TEŠ-om ni bilo vse tako enostavno, ampak je bilo ogromno, ogromno težav že pred samo energetsko situacijo, pa enkrat cela dva kuponi, pa drugič z mnogimi drugimi stvarmi. Sam sem se s tem soočil in bodo, bodo pred firmami še vedno izzivi, tudi glede samega premoga in tako dalje.

Tako da zdaj odpiram razpravo najprej med samimi gosti, da poveste to, kar lahko poveste, na zastavljena vprašanja. Niso vse te stvari, kar sem jih izpostavil, samo tajne narave, tako da kakšno stvar in zanimivost lahko izpostavite tudi za javnost ne. Zlasti pa za pomiritev javnosti, ker nenazadnje so davkoplačevalci tisti, ki stojijo za tem denarjem. Najprej pa dajem besedo ministru, gospodu Hanu.