Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, poslanci ter ostali! Najlepša hvala za besedo.

Naj že uvodoma povem mnenje Vlade, in sicer, da Vlada ne podpira Predloga za razpis posvetovalnega referenduma o sprejetju Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini.

Uvodoma sicer drži ena navedba, in to je ta, da so plače oziroma davčni primež, če ga pogledamo v Sloveniji, se pravi, med večjimi, pa vendar je treba pri tem pogledati tudi malo v analitiko, kaj ta pravi. Prva zadeva, ki je, je ta, da v Sloveniji je obremenitev z dohodnino oziroma delež dohodnine v davkih, pa tudi delež dohodnine v bruto družbenem proizvodu bistveno nižji, kot znaša v tem trenutku povprečje Evropske unije, tudi znatno nižji od tistega, kar trenutno velja na ravni OECD, se pravi, združenja najbolj razvitih držav. Kje pa je tisti izziv, ki ga bo tudi ta Vlada naslovila - to je pa na področju obremenitve s socialnimi prispevki. V tistem delu pa seveda drži ta navedba, da smo po lestvicah zelo visoko, vendar tega seveda ni mogoče rešiti zgolj ali pa sploh z ukrepi na področju dohodnine.

Kar se tiče davčne politike, ni samo, lahko temu rečemo, samostojna, ampak je odvisna od konteksta, tudi neke splošne ekonomske politike. Zelo je pomembno, kakšne so dogovorjene prioritete in usmeritve, ki jih ima Vlada. Pomembno je tudi, seveda, kakšna so družbena razmerja, pa tudi trenutne razmere v državi. In v okviru tega je treba posebej izpostaviti, kar tudi Vlada v mnenju pove, da so predlagane dohodninske spremembe del širšega svežnja ciljno usmerjenih ukrepov na področju obvladovanja draginje v teh negotovih časih. Se pravi, od ukrepov na področju regulacije cen pogonskih goriv, pa tudi goriv, ki se uporabljajo za ogrevanje, tudi s tem povezanega znižanje DDV na te energente, začasnega, se pravi do konca maja prihodnjega leta, tudi interventnih ukrepov na ravni družin v smislu, se pravi podvojenega, če se tako izrazim, otroškega dodatka za določen čas, tudi kar se tiče draginjskega dodatka, uskladitve pokojnin, sheme za drobno gospodarstvo, ki velja v letošnjem letu in potem pride tudi do razširitve v naslednjem letu, do raznoraznih interventnih in subvencijskih shem, ki so bile vpeljane ravno zato, da se čim bolj ciljno in seveda premišljeno pomaga tam, kjer je treba pomagati. Če bi dali na eno stran, se pravi ukrepe, kot je bilo rečeno z vidika dohodnine, na drugo stran pa drugi ukrepi, tudi po strukturi odhodkov, ki jih imajo naši državljani, ki jih imajo naše družbe, je seveda v njihovo korist bistveno večjem obsegu odtehtajo ukrepi, ki sem jih prej tudi naštel.

Glede zakona, naslavlja se več tem in tukaj noter zagotovo izpostavljamo obstoječo rešitev poslovne uspešnosti. Ta veljavna ureditev, po našem mnenju, omogoča preveliko možnost prelivanja oziroma prikazovanja dohodkov iz dela kot plačila za poslovno uspešnost. To predvsem na račun tega, da se lahko sprotno mesečno izplačuje, kar pomeni, da se s tem plače nekako namesto, da bi se dvigovale plače, se te začnejo potem izplačevati preprosto kot nagrada za poslovno uspešnost. Sočasno tudi navezava na povprečno plačo zaposlenega pomeni, da dejansko pride do obrnjene progresije, kjer dejansko po ekonomski moči zmogljivejši posamezniki plačajo relativno manj davka, kot ga plačajo gmotno šibkejši, kar je seveda v nasprotju s temeljnimi načeli postavljenega sistema.

Dodatno, kar se tiče sistema normirancev, se pravi, ta je še vedno tudi po tistih amandmajih, ki so prišli tekom zakonodajnega postopka, zelo ugoden in ostaja zelo ugoden za vse, seveda storitvene dejavnosti, predvsem tiste, ki imajo višje obsege dohodkov. In tu velja vendarle povedati, da 75 % teh je storitvenih, da trenutni sistem za preko, se pravi sistem kot je predlagan, ne bo vplival na več kot 80 % zavezancev, se pravi tem se razmere ne bodo spremenile in še vedno ostaja aktualno vprašanje, ker ga tokrat očitno nismo dovolj dobro rešili ravno zaradi nekaterih sprememb, ki so se zgodile kasneje tudi v duhu, se pravi, ponujene roke opozicije pri opoziciji pri reševanju teh oziroma pri snovanju rešitev je v tem, da vendarle obremenitev z dohodnino je relativno nizka glede na razmerja, ki jih ugotavljamo, sočasno pomeni, preko 90 % zavezancev plačuje minimalne socialne prispevke, kar pomeni, da sami sebe postavljajo v relativno neugoden položaj, ker tveganja, s katerimi se soočajo, niso primerno zavarovana in krita. Po drugi strani pa tudi v primerjavi do drugih zavezancev prispevajo v blagajne manj, kar pomeni, da drugi zavezanci potem vstopajo v ta razmerja, da se jim zagotovijo minimalni obseg pravic, ki je predviden z zakonom. In nenazadnje seveda tudi polje socialnih transferjev, kar je seveda takšen normiranec v tem režimu kot morda kljub temu, da ima lahko relativno visoke oziroma že kar visoke dohodke, govorimo o več tisoč evrih na mesec, praktično izenačen s položajem nekoga, ki pa je zelo ranljiv v smislu osebnega dohodka, ki ga dosega.

Od tukaj naprej tudi kar se tiče, se pravi kmetov, kot je bilo omenjeno, omega plačila. Tu se je zasledovalo cilj, da se v obdavčitev zajamejo tista plačila, ki kmetom predstavljajo dohodek. Približno polovica od teh predstavlja seveda zeleno komponento in jo oproščeno. Bi posebej še enkrat poudaril, da v okviru izračuna katastrskega dohodka so težji pogoji dela bili že v celoti pripoznani. Se pravi v okviru ekonomskega izračuna, kar pomeni, da tukaj rešitev, ki je predvidena, gre dodatno naproti. Bi pa še dve drugi zadevi oziroma tri dodal. Prva ta, da je predvideno neprilike, ki so prišle potem podnebnih sprememb, prepoznavamo to, da grejo ven iz obdavčenja subvencionirane premije za zavarovanje, se pravi subvencioniranje premij za zavarovanje, s čimer se spodbudi kmete, da se vendarle odločijo, da ta svoja tveganja nekoliko znižajo. Druga zadeva tudi pri mladih kmetih, se pravi, ko prevzemajo kmetijo in ko izplačajo, se pravi te svoje, lahko rečemo, sorodnike za to, da pridejo do kmetije, do zemljišč, do nenazadnje stavb, ki jih potrebujejo za opravljanje te dejavnosti, zaokrožijo nekako to kmetijo, da tudi to po novem bo izven dosega obdavčitve.

In nenazadnje naj tudi povem to, da zaradi spremembe oziroma prehoda na novo perspektivo na področju kmetijstva dejansko zavrnitev oziroma zavlačevanje s sprejemom tega zakona pomeni eno hudo reč za kmetijstvo. Prejeli smo s tem v zvezi tudi že kar nekaj informacij. Gre za preko 100 milijonov evrov subvencij, ki se izplačujejo na letni ravni kmetom za to, da varujejo krajino, da so, se pravi nekako osveščeni glede ekološkega načina kmetovanja in vseh ostalih pritiklin, ki tukaj spadajo in spadajo v okviru evropske politike, da bo to, v kolikor ta novela ne bo, se pravi začela veljati s 1. 1. pomenilo, da gredo v bistvu vse te subvencije v celoti v obdavčitev. S tega vidika tudi morda malo pomenljivo, se pravi, kako je zasnovano to vprašanje, se pravi referendumsko. Vendarle ne najbolj drži, kar pravi. Tako da bi se vam…

Morda še dodatna zadnja reč, no. Tudi v odnosu do sedaj ponovnega oziroma osvežitve višine minimalne plače, ki se veže na minimalne življenjske stroške s 1. 1. ravno zaradi tega, ker je splošna olajšava se pri izračunu minimalne plače se ji doda zraven tudi povečano splošno olajšavo, pomeni, da bodo delodajalci v tem primeru, če gledamo z njihovega zornega kota, morda nekoliko na slabšem, saj je razlika med bruto in netom po novem režimu nekoliko, se pravi manjša, se pravi, višji neto dobiš pri istem brutu, kot bi, če bi veljal isti sistem.

Za dodatna pojasnila sem pa seveda na razpolago. Hvala.