Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, poslanci in vsi ostali!

Naj že uvodoma povem, da Vlada ne podpira predloga za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini.

Določene navedbe kot primeroma obremenitev plač, da je ta nadpovprečna, da imamo nadpovprečni davčni primež, tako imenovani, držijo, je pa tu treba seveda tudi pogledati, iz kakšnih razlogov. Naj povem, da smo v Sloveniji z vidika dohodnine znatno pod povprečjem z obremenitvijo v smislu dohodnine in nekoliko pod povprečjem tistega, kar velja na ravni OECD. Glavnina teh bremen se nanaša na socialne prispevke, to je pri samski osebi, za katere se ta primež tudi izračunava, je približno dve tretjini prispevkov, približno tretjina dohodnine. Pri drugih oblikah, se pravi, družin, kjer so tudi otroci in tako naprej, je pa obremenitev z dohodnino v deležu, v primežu še znatno, znatno nižja. Torej so težave, lahko rečemo temu, drugje.

Posebej naj izpostavim, da so ukrepi davčne politike odvisni od konteksta splošne ekonomske politike, zagotovo tudi od dogovorjenih prioritet razvoja in tudi siceršnjih družbenih razmerij v družbi in državi. Upoštevati je treba razmere, v katerih smo, in razmere, ki še prihajajo. Tako so predlagane dohodninske spremembe le del širšega svežnja ciljno usmerjenih ukrepov na področju obvladovanja draginje v teh negotovih časih, se pravi, poleg regulacije cen pogonskih goriv, energentov za ogrevanje, znižanja DDV, s tem v zvezi tudi povečanja, se pravi mehanizma, ki je vezan na otroške dodatke za tri mesece, draginjski dodatek, dodatek za, potem, kar se tiče uskladitve pokojnin, tudi sheme za drobno gospodarstvo, ki naslavlja drage energente, tudi nekatere ad hoc ukrepe, ki se tičejo predvsem subvencij oziroma pomoči kmetom, čebelarjem in tako dalje. To so vse tisti usmerjeni ukrepi, ki skupaj s tem naslavljajo trenutne, pa v določenem pogledu tudi prihodnje razmere. V zvezi s konkretnimi rešitvami, ki so v zakonu, naj izpostavim seveda, kar se tiče poslovne uspešnosti, ocena Ministrstva za finance oziroma Vlade je, da veljavna ureditev omogoča preveliko možnost prelivanja oziroma prikazovanja dohodkov iz dela kot plačila za poslovno uspešnost. Ravno zaradi te možnosti sprotnega izplačevanja se ta lahko priliva v plače. Druga zadeva, ki je s tem relativno problematična z vidika davčnega sistema, je zagotovo ta, da tisti, ki je ekonomsko gmotno močnejši, ravno zaradi tiste rešitve, ki trenutno velja, se pravi manj obremenjen, kar je v nasprotju s pravilom plačevanja oziroma prispevanja po ekonomski moči. Kar se tiče sistema normirancev, tukaj še vedno ostajajo aktualni vsi pogledi, se pravi, pri pavšalistih gre primarno za storitvenike, tam poleg dohodnine so pomembni tudi drugi veliki, zagotovo ta, da več kot 90 % jih plačuje minimalne prispevke za socialno varnost in s tem nekako tudi tveganja, s katerimi se soočajo in jih imajo, se premalo zavarujejo, po drugi strani so pa tudi zaradi režima, ki je vzpostavljen, deležni številnih in obsežnih socialnih transferjev, kar jih spet v smislu ekonomske moči postavlja v drugačen oziroma boljši položaj v primerjavi morda z nekom, ki prejema minimalno plačo. Če nadaljujemo tudi z OMD plačili, se pravi za težje pogoje dela, naj posebej izpostavim, da so ti v ekonomskih izračunih, ki se uporabljajo za ugotovitev katastrskega dohodka. Ti težji pogoji bili že v celoti pripoznani v tem, da je za takšno obdelavo oziroma za takšna območja, se pravi, so stroški višji. Vlada je v tem primeru predlagala, da se pa vendarle kot stimulativno gledano le polovica teh potem predstavlja kot dohodek in vključi v davčno osnovo. Posebej pa moram opozoriti, da v kolikor rešitev, ki je trenutno v proceduri in jo je predlagala Vlada in njen nesprejem pomeni, da od 1. 1. pretežni del vseh subvencij oziroma vse subvencije, ki se vežejo na, se pravi na evropsko kmetijsko politiko, zapadejo pod popolnoma obdavčljive. Se pravi, ne pogovarjamo se o tem, da bi morebitno zadržanje kmete razbremenilo, temveč ravno iz tega paradoksa, da kompletna evropska politika, kmetijska, vse subvencije zapadejo v celoti v obdavčitev, saj predhodni zakoni tega niso mogli predvideti ravno zaradi spremembe perspektive.

Torej, če nekako zaključim, Vlada torej ne podpira pobude za razpis posvetovalnega referenduma, kot sem tudi že uvodoma izpostavil.

Hvala.