Najlepša hvala, predsedujoča za dano besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, državni sekretar in vsi ostali prisotni! Lepo pozdravljeni!

Nedavno smo bili s strani Statističnega urada seznanjeni, da se je gospodarska rast v tretjem četrtletju znižala, k čemur je pripomogla tudi manjša potrošnja gospodinjstev. V primerjavi z drugim četrtletjem je bil BDP manjši za 1,4 %, kar je bistveno slabše od evropskega povprečja. Med državami OECD smo se znašli čisto na repu. Prav tako je OECD znižal napoved gospodarske rasti Slovenije v letu 2023 iz 2,5 na zgolj 0,5 %. Gospodarstvo se ohlaja. Naši največji gospodarski partnerici, to je Nemčija, se v prihodnjem letu napoveduje recesija. Imamo inflacijo okoli 10 %, kar še najbolj občutijo državljani. Ukrepi vlade pa so večinoma usmerjeni v delovno neaktivne. Pravkar ste potrdili proračun za leto 2023, ki beleži rekordne odhodke, in sicer v višini 16,7 milijarde evrov. Glede na potratno zastavljen proračun za leto 2023 je seveda izjemno težko razumeti zakaj želite spremeniti spomladi sprejet Zakon o dohodnini. Zakon, ki bi v letu 2025 vsem zaposlenim prinesel eno neto plačo zraven, in to pod pretvezo, da vas skrbi za prilive v proračun, več kot očitno vas ne, glede na sprejet proračun za leto 2023 in 2024.

Predlog zakona, ki ga je pripravila Vlada Roberta Goloba, znižuje splošno olajšavo prihodnje leto iz 5 tisoč 500 na 5 tisoč evrov ter splošno olajšavo določa pri tem znesku tudi v prihodnje, kar pomeni, da predlog zakona znižuje splošno olajšavo iz 7 tisoč 500 na 5 tisoč evrov, kar se nam v Slovenski demokratski stranki glede na trenutne razmere in vsesplošno blaginjo zdi skrajno nesprejemljivo. In še tako splošna olajšava kot dohodninski razredi se ne bodo usklajevali z inflacijo oziroma koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin, kar je ob več kot 10 % inflaciji seveda izredno težko razumeti.

Hkrati se s spremembo splošne davčne olajšave spreminja trenutni sistem normirancev, ki se jim kljub manjšim popravkom še vedno postavlja v slabši položaj.

Dodatno se s predlogom zakona nerazumno povečujejo tudi obremenitve za slovenske kmete, ki kmetujejo na območjih omejenih možnosti za kmetijsko dejavnost in so glavni razlog, da se slovensko podeželje ohranja za naše zanamce, pomembno pa prispevajo tudi k prehranski varnosti Republike Slovenije.

Dodatno se viša dohodnina od dohodka iz oddajanja v najem iz trenutnih 15 na 25 %, kar bo strošek zagotovo preneslo na najemojemalce.

S sprejetjem zadnje dohodninske novele v času vlade, ki jo je vodil Janez Janša, se je neposredno naslovilo večletna opozorila različnih mednarodnih institucij, ki Slovenijo že desetletja opozarjajo, da so plače v Sloveniji prekomerno obdavčene. Študije OECD dokazujejo, da je visoka obremenitev dohodka iz dela problematična najmanj iz dveh vidikov. Prvi je pritisk na same stroške dela in s tem slabšanje mednarodne konkurenčnosti podjetij, kar neposredno vpliva na gospodarsko moč države. Drugi vidik pa je močno povišano tveganje za naraščanje sive ekonomije.

OECD je za lansko davčno leto izračunala, da je tako imenovani davčni primež, to je delež, ki ga v povprečni bruto plači sestavljajo prispevki delodajalca, prispevki zaposlenega ter dohodnina, v Sloveniji leta 2021 znašal 43,6 %, kar nas uvršča na 6. mesto med državami OECD in je za kar 9 odstotnih točk višji od povprečja v državah OECD. Prav tako pa je višji od povprečja EU, zaradi česar je Slovenija davčno nekonkurenčna. Manj zanimiva je zato za tuje investitorje ter sočasno s tem zavira in onemogoča razvoj srednjega razreda naše družbe.

Z davčno politiko država neposredno zasleduje svoje gospodarske cilje, od katerih je v končni fazi odvisno blagostanje in kvaliteta življenja vsakega slovenskega državljana. Davčna politika bi morala biti stabilna, predvidljiva ter zasledovati smer dolgoročnega razvoja slovenske družbe. Zakonske rešitve, ki jih je sprejela prejšnja vlada dejansko dvigujejo neto prihodke ljudi, prispevajo k večji gospodarski rasti, hkrati pa se prihodki državnega proračuna iz naslova pobrane dohodnine niso zmanjšali, ampak prav nasprotno, celo povečali so se, kolikor kažejo podatki za leto 2022. V času zaostrenih gospodarskih razmer, kjer se že kažejo znaki gospodarskega ohlajanja, in v obdobju, ko državljani dnevno občutijo hude učinke inflacije, ki življenjske stroške dviga v nebo, je aktualna vlada pod vodstvom dr. Roberta Goloba izbrala popolnoma napačno pot, kot jo je pred njo izbrala vlada, ki jo je vodil gospod Janez Janša. Ta je vsem državljankam in državljanom omogočila, da se jim je v letošnjem letu splošna olajšava že dvignila za 28,5 %, dodatno pa bi se jim do leta 2025 splošna olajšava dvignila na nivo izračunanih življenjskih stroškov, to je 7 tisoč 500 evrov. Kot dodatno varovalko v boju proti inflaciji in s tem proti padcu kupne moči je tretja Janševa vlada predvidela vsakoletno usklajevanje olajšav za rastjo cen življenjskih potrebščin, s čimer bi se ljudem ohranila kupna moč, vlada dr. Roberta Goloba pa je s tem predlogom zakona o dohodnini izbrala nasprotno pot, saj je očitno mnenja, da bo država z denarjem, ki bi sicer ostal vsem zaposlenim, samostojnim podjetnikom, ki pri izračunu davčne osnove upoštevajo normirane dohodke, ter kmetom, ki kmetujejo na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, ravnala bolje in gospodarjenje, česar pa predlagatelji tega predloga za posvetovalni referendum ne verjamemo. Iz mandatov preteklih levih vlad lahko vidimo, kako so negospodarno ravnali z davkoplačevalskim denarjem in ga usmerjali v projekte, ki za širšo slovensko družbo in sam razvoj Slovenije niso imeli prav nobene dodane vrednosti. Skupni finančni učinki predloga zakona glede na proračunske dokumente za leti 2023 in 2024 niso bistveni za državni proračun, saj namerava vlada dr. Roberta Goloba za leto 2023 ustvariti za kar 16,7 milijard evrov odhodkov in več kot 3,3 milijarde evrov proračunskega primanjkljaja. Če ocenjeni izpad v višini 450 milijonov evrov zaradi neuveljavitve predlaganega zakona pustimo neposredno v denarnicah ljudi, ne bo prav nobene škode za državni proračun. Tako ali tako bodo ljudje ta denar potrošili in država bo preko drugih davčnih prilivov ta denar kljub vsemu prejela.

Ker predlagan zakon ljudem ne daje, temveč jim jemlje in jim znižuje njihove neto plače, smo v Slovenski demokratski stranki vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma in Državnemu zboru. Tako predlagamo, da prvič, sprejme odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (EPA 302-9) in drugič, razpiše posvetovalni referendum na območju celotne države tako, da se referendumsko vprašanje glasi: Ali ste za to, da Državni zbor sprejme Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (EPA 302-9), ki bo znižal prihodke vseh državljank in državljanov Republike Slovenije, samostojnih podjetnikov in kmetov? V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zagovarjamo stališče, da naj skladno z demokratičnimi načeli o prihodnji davčni politiki, ki neposredno in posredno vpliva na ekonomsko svobodo državljanov, odloča slovensko ljudstvo samo. S predlaganim zakonom namreč Vlada Roberta Goloba niža plače in v slabši položaj postavlja vse državljanke in državljane Republike Slovenije, ni pa zanemarljivo niti dejstvo, da je predlagan zakon tudi ustavno sporen, kar je jasno izrazila tudi Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju. V Slovenski demokratski stranki se vseskozi zavzemamo za razbremenitev in znižanje obdavčitve plač, saj zagovarjamo stališče, da se delo mora izplačati. Še posebej je v trenutni situaciji ob vsesplošni draginji in padcu gospodarske aktivnosti nižanje plač zaradi znižanja splošne olajšave nesprejemljivo. Upam, da obstaja nekaj razuma vsaj med vami poslanci ter da boste predlog za razpis posvetovalnega referenduma podprli.