Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem članom odbora in tudi vsem vabljenim!

Torej, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je na podlagi drugega odstavka 48. člena v povezavi z 32. členom Poslovnika Državnega zbora podala sklic za nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide z obravnavo te točke, kot je bilo že povedano, torej Zloraba instituta socialnega podjetništva in problematika nadzora nad poslovanjem socialnih podjetij.

Zdaj, jaz upam, da gospod Kordiš, glede na naravo dela zdaj v, na njivah in poljih, z današnjo prisotnostjo in s sklicem te seje ne bo prevelikega izpada dela, priprava polja na zimsko spanje. Torej, takrat, ko smo mi zahtevali sklic te seje, torej 18. oktobra 2022. Vidimo sedaj, da je to že več kot 14 dni z zamikom, torej 2-krat je bila seja tudi prestavljena, zato je to malo manj aktualno, ampak vseeno aktualno. Naj podam torej obrazložitev.

Gospod Miha Kordiš, aktualni predsednik Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora Republike Slovenije je torej 2017 ustanovil socialno podjetje Zavod NDT Tost. Zavod ima torej v lasti njivo velikosti treh hektarjev, na kateri so prostovoljci samo v enem letu opravili 800 ur dela, za kar naj bi plačilo prejeli v pridelkih. Na plačilo naj bi po besedah sestre enega od prostovoljcev morali čakati tudi po več mesecev. V ustanovnem aktu zavoda naj bi bilo zapisano, da bo zavod v enem letu po ustanovitvi zaposlil najmanj enega delavca, v naslednjem letu pa še najmanj dva, kar se do danes ni zgodilo. Zavod ima v lasti tudi spletno trgovino, kjer poleg lastnih pridelkov prodaja tudi produkte domačih in tujih poslovnih partnerjev. V 2. členu torej Zakon o socialno podjetništvo opredeljuje kot trajno opravljanje podjetniške dejavnosti s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu, kjer ustvarjanje dobička ni glavni cilj podjetniške aktivnosti, temveč glavni cilj predstavlja doseganje socialnih oziroma družbenih učinkov. Dodatno je tudi namen socialnega podjetništva pojasnjen na vladnem portalu Slovenska poslovna točka, torej na spotu, kjer piše: »Glavni namen socialnega podjetništva je zaposliti dolgotrajno brezposelne osebe in jih spodbuditi tako, da v okviru socialnega podjetništva samostojno ustvarjajo prihodke in poskrbijo za lastno preživetje.« Zakon pri tem določa tudi, da spodbude in olajšave iz javnih sredstev socialnim podjetjem, ki izvajajo dejavnosti socialnega podjetništva ne smejo predstavljati izkrivljanja konkurence. Poleg tega zakon v 3. členu določa, da so tovrstne združbe ustanovljene z namenom trajnega opravljanja dejavnosti in so lahko ustanovljene z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, kar je tudi javni interes.

Razmerja med ustanovnim aktom in pogoji za pridobitev statusa socialnega podjetja so določena v 20. členu Zakona o socialnem podjetništvu. Ta zakon določa, da socialnemu podjetju minister, pristojen za gospodarstvo, z odločbo odvzame status, če ne posluje v skladu z aktom o ustanovitvi. Iz vsebine ustanovitvenega Akta zavoda v lasti predsednika odbora torej izhaja nesporen namen ustanovitve z namenom zaposlovanja prav tako ustanovitelj, sicer glasen zagovornik delavskega lastništva podjetij in samo samoreklamiranja antikapitalist ustanoviteljstvo ni spustil nobenega od številnih delovnih prostovoljcev.

Zaskrbljujoče je, da zavod od ustanovitve julija 2017 pa do danes v nasprotju s svojim ustanovitvenim aktom torej ne zaposluje nikogar. Kljub temu je prek ministrstva za kmetijstvo in okolje med letoma 2019 in 2020 prejel za dobrih 8 tisoč evrov subvencij. Ta isti zavod ima v lasti tudi svojo spletno trgovino, kjer seveda za denar prodaja ne le svoje pridelke, temveč tudi pridelke poslovnih partnerjev iz Slovenije in tujine. Kot je recimo / nerazumljivo/ iz Kolumbije po ceni za 21,87 evrov za kilogram.

Na 2. nujni seji odbora 5. julija 2022 sklicani s strani vladne koalicije, zaradi primerov Marinblue in Selea je prav predsednik teatralno opozarjal, da je primerov nelegalnega izkoriščanja delavcev zelo veliko in da prej kot izjema v slovenski družbi nastopajo kot svoj lasten poslovni pondel. Opozarjal je, da je škoda, ki zaradi tega nastaja trikratna. Delavci so izgoreli, podplačani, zlomljeni, uničeni psihično in fizično, socialna država ne prejme davkov in prispevkov, na slabšem pa je tudi preostalo gospodarstvo, ki ga socialni dumping spodnaša z nelojalno konkurenco. Ta poslovni model, recimo mu tudi ne pošteni poslovni model je predsednik očitno prevzel tudi sam, saj delavci njegovega socialnega podjetja za svoje delo plačila ne dobijo, plačani pa naj bi bili v pridelkih in to kljub temu, da na spletni strani NDP TOZD deluje tržno zanimiva spletna trgovina. Na spletni strani tega zavoda oglaševana domača delovna mesta, pošteno plačilo in socialno varnost, pa je predsednik odbora, torej aktualni poslanec Levice in kandidat za predsednika države, ki to ni več, no, v zanosu neprofitnega socialnega podjetništva in sodelovanja z raznoraznimi poslovnimi partnerji očitno kar pozabil, saj v izkoriščanju človeka po človeku ne vidi nobenega problema.

V oddaji Volitve 2022, 14. oktobra, je na vprašanje, zakaj v njegovem podjetju ni nihče zaposlen in zakaj nikogar ni spustil v upravljanje, če pa je toliko prostovoljcev, namreč pojasnil, da je, citiram: »To, kar je zapisano v ustanovnem aktu, le formalni pogoj zakonodaje, da smo lahko pridobili status socialnega podjetja.« Enako tudi za Pop TV, kjer je predsednik, torej predsednik odbora trdil, da je cela zadeva zakonita od začetka do konca, ker da imajo s prostovoljci skupinsko njivo, ker si kolektivno pridelujejo zelenjavo, ki jo uporabljajo doma v svojih gospodinjstvih, presežke pa od prodaje po prijateljskih in medsosedskih zvezah. Po njegovih besedah torej socialno podjetje, ki ga vodi, ni posel, pač pa grajenje skupnosti na tej njivi. Ker bi predsednik odbora svojo kolektivno njivo lahko obdeloval in skupnost na njej gradil tudi na dogovorni ravni, torej brez formalne ustanovitve socialnega podjetja, je jasno, da slednjega torej ni ustanovil z namenom zaposlovanja njemu tako ljubih zapostavljenih, ranljivih in revnih skupin prebivalstva.

S kakšnim namenom ga je torej ustanovil, ali je torej njegovo poslovanje zakonito in kakšen je položaj delavcev v njem in ali spletno prodajo svojih in tujih pridelkov izkrivlja konkurenco na trgu, pa je vprašanje, ki bi ga torej po našem mnenju morale raziskati in razrešiti za to pristojne državne institucije in organi.

In prav za to, kar sem zdaj prej povedala, Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlagamo, da po opravljeni razpravi sprejme naslednje sklepe, in sicer: da torej Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga ministru, pristojnemu za gospodarstvo, da nemudoma preveri izpolnjevanje pogojev NDP TOZD iz 20. člena Zakona o socialnem podjetništvu, in po potrebi ukrepa v skladu s pristojnostmi. Drugič: Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Finančni upravi Republike Slovenije, Inšpektorat za delo Republike Slovenije in Tržnemu inšpektoratu Republike Slovenije, da v skladu s svojimi pristojnostmi preverijo zakonitost ustanovitve in poslovanja socialnega podjetja zavoda NDP TOZD, in v primeru ugotovljenih nepravilnosti ustrezno ukrepajo. In tretjič: Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Uradu za varstvo konkurence, da v skladu s svojimi pristojnostmi preveri skladnost poslovanja socialnega podjetja NDP TOZD z Zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence.

Hvala lepa.