Hvala za besedo, gospod predsednik.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Veseli me, kar sem slišal s strani državnega sekretarja, da se bo pristopilo k celoviti reformi in da je s tem najbrž res, da se izognemo tem parcialnim rešitvam. Nekako me je pa začudilo, da gre za akutno problematiko. Zakaj bi šlo za akutno problematiko? Zakon velja, tak način odmere nadomestila od leta 2003. A zdaj bi bila pa, zato, ker je bila predstavitev spomladi OECD, tudi invalidskega zavarovanja in ko je eden od v bistvu prisotnih izpostavil to problematiko, pa zelo specifično, - zelo specifično -, tukaj malo preveč mešamo. On je izpostavil, da on bi bil lahko invalidsko upokojen, imel je pa interes, da še naprej dela in ker ima manj kot 24 let dobe, mu potem nadaljnje delo zniža invalidsko pokojnino. Takih primerov je izredno malo. Kdaj pride do takih primerov? Ko sam zavarovanec, kjer izvidi kažejo na invalidski komisiji, na senatu, da bi bila prva kategorija in izrazi še željo, da bi delal. Tudi pri onkoloških bolnikih, pride kdaj v poštev, ko nekako tisti, ki bi mogel biti invalidsko upokojen na podlagi izvidov, interes, da ostane še čim dlje v delovnem razmerju. To jih je izredno malo. Mi pa zdaj projiciramo na vse tiste, ki so delno, se pravi, ki prejemajo, ki so v bistvu dobili tretjo kategorijo s krajši, krajši delovni čas. In govorimo o dvakratnem prikrajšanju. Zakaj dvakratno prikrajšanje, oškodovanje? Tak način je odmera delnega nadomestila in tista odmera velja samo kot invalidska pokojnina, se pravi na dan nastanka invalidnosti za delno nadomestilo in potem, ko se pride do starostne upokojitve, predčasne ali pa invalidske, velja potem novo pravilo, kjer se še nadalje upošteva. Tudi tu je bilo govora, da če bi bili polovični delovni čas zavarovani, bi se jim pa preračunalo. Poglejmo, kaj je delno, se pravi, nekdo, ki dela skrajšani delovni čas. Tu je socialni korektiv, da se mu doba pa šteje v celoti, v celoti. Se pravi, ne smemo mešati. Se pravi, prišlo je do izredno parcialnih rešitev. OECD predstavnik, kjer po moji oceni našega invalidskega zavarovanja kaj pretirano ne poznajo in so predstavili samo tisto, kar smo jim mi povedali, je rekel, ja, invalid še naprej dela, ne sme biti prikrajšan, da je s tem destimulativno, pa da ni dejansko spodbudno za invalide, da bi naprej delali. Daleč od tega. Saj tu govorimo, kot da vsi invalidi, ki delajo skrajšan delovni čas, bi se invalidsko upokojili - samo izjemoma. Govorimo že desetletje in več, da je treba urediti invalidsko zavarovanje v celoti. Reforme invalidskega zavarovanja, ki je težja od pokojninskega, se pa nismo lotili. Samo z nadomestili, od leta 1992 pa potem leta 2003 smo z nadomestili zmedli situacijo, da so različne vrste nadomestil. Jaz sem že pred letom 2000 rekel, prevedba nadomestil, vsi na isti imenovalec, ampak ni se zgodilo. Se pravi, bi težko rekli, da je zadeva akutna, jo je pa treba, tako kot ostale parcialne rešitve, ki so spet predlagane v naslednjih predlogih zakona, da se pristopi k celoviti reformi. Pa ne pozabiti na invalidsko zavarovanje in ne pozabiti, da za invalidsko zavarovanje ne rabimo pol leta ali pa tri mesece, ampak je treba več časa, ker je več deležnikov, da se te stvari rešijo.

Ja, svet zavoda načelno ni nasprotoval, ampak bistveni sklep sveta zavoda je pri vseh teh spremembah, naj se pristopi k celoviti sistemski rešitvi in upošteva te predloge. Se pravi, jaz se strinjam, da ni pravi čas, da se spet z eno parcialno rešitvijo poseže. Pa veste, kaj ima ta parcialna rešitev, ko se želi, da bi celo za nazaj, tisti, ki so upokojeni, lahko pridobili novo odmero - do sedaj ne poznam v zavodu, pa sem kar nekaj časa, da bi se poseglo z eno, bomo rekli, spremembo zakona ali pa tudi pri reformi v sam sistem matične evidence zavarovancev. Ker tu bi rekli, aha, to, ko se zbirajo in polnijo podatki matične evidence, ker tudi Računsko sodišče budno bedi nad to matično evidenco zavarovancev, zdaj bi z enim členom rekli, tisto za 19 let nazaj, tisto pa ne velja, in se bo nekaj preračunalo, kajne. Tako da, veste, če bi pa rekli glede akutnih zadev, jih je pa na… bi bile pa kakšne zadeve bistveno bolj akutne, da bi se morale rešiti; tam pa čakam že par let, da bi dodal kakšno, pod narekovaji, parcialno rešitev. Ampak mislim, da je čas, da se moja želja, ki sem jo tudi enkrat izrazil, pa tudi zadnjič, ko sem bil pri predsedniku Vlade, naj se parcialnih rešitev ne sprejema in pristopi k tej reformi, pri reformi pa obravnava vse te predloge, pa še marsikateri drugi, kjer je dejansko potrebno, ne pa samo za določene kategorije.

Hvala lepa.

PREDSEDNIK MIHA KORDIŠ: Hvala za predstavljeno stališče.

Naslednja je na vrsti še predstavnica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije. Izvolite, mag. Mateja Toman, beseda je vaša.

MAG. MATEJA TOMAN (predstavnica NSIOS): Upam, da se sliši, tudi če sem malo bolj oddaljena. Je v redu, hvala. Hvala za besedo, hvala za vabilo k prisostvovanju na tej seji.

Ja, Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije seveda podpira danes obravnavano pobudo. Večkrat sicer slišimo, da so te pobude parcialne, to drži, pogosto se smo tega očitka deležni oziroma se omeni, da bo neka zadeva rešena, ko bo določeno vsebinsko področje predmet obravnave oziroma reforme. Tudi pri, na področju invalidskega zavarovanja je tako, vendar tu vedno ponovno opozarjamo, da včasih je za posameznika težko čakati 10, 15 ali pa tudi 20 let, da se neka zadeva vključi v celovito reformo. Vemo, da reforme takšnih sistemov, kot je invalidsko, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so obsežne, trajajo kar nekaj časa. Tudi takrat, ko se postopek priprave nove zakonodaje sproži, to traja kar nekaj mesecev, lahko pa tudi leto ali več. S stališča posameznika je čakanje 10 let ali pa celo 20 let seveda absolutno drugačen vidik od stališča države. 20 let za posameznika lahko njegova kariera ali pa večji del njegove kariere, lahko pa medtem že tudi zaključi svoje življenje. Tako da 10 ali pa 20 let čakanja je stališče posameznika seveda nesprejemljivo, zato je potem rezultat tega stališča, da gledamo z očmi tudi državljana, da so na vrsti pa parcialne rešitve oziroma predlogi, da se neka zadeva uredi, čeprav ni predmet neke celovite sistemske rešitve in če gledamo s stališča posameznika, opozorjeno je sicer bilo, da je teh posameznikov malo, vendarle pa smo v obdobju spreminjanja tudi trga dela, delovna mesta so drugačna v zadnjih letih in uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije dejansko omogoča, da se vedno več invalidov, ki so sicer težje gibalno ovirani, odloča za nadaljevanje kariere in ohranjajo zaposlitev, čeprav bi ta bila sicer v preteklosti povsem nemogoča oziroma je tudi včasih s stališča zdravniških izvidov bolj nakazano, da je posameznik že tako rekoč upravičen do invalidske upokojitve, ampak si marsikdo želi, da svoje delo nadaljuje, ga pa seveda ne zmore v polnem delovnem času, ker zaradi zdravstvenega stanja potrebuje bodisi povsem spremenjen urnik, več počitka, prilagojeno izvajanje dela in je lahko delo s skrajšanim delovnim časom pač zanj najustreznejša rešitev.

Kar se tiče finančnih posledic, seveda, če se v pokojninsko osnovo šteje nadomestilo, ki je bilo odmerjeno kot delna invalidska pokojnina, je seveda to nižje od plače in pride do te razlike med osnovo, ki bi jo posameznik imel kot zaposlen s polnim delovnim časom oziroma v primerjavi s tem, če dela recimo polovični delovni čas, polovica je pa odmerjeno nadomestilo v višini delne invalidske pokojnine, kot bi mu pripadala, če bi se takrat, ko mu je bila priznana pravica do dela s skrajšanim delovnim časom, tudi dejansko v celoti invalidsko upokojil.

Prav zaradi tega, ker smo v Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije vedno zagovorniki stališča, naj se invalide podpre v njihovem aktivnem življenju, naj se jih podpre v njihovem razumevanju tudi njihove vloge aktivnega državljana in nenazadnje tudi državljana, ki prispeva k delovnemu, k trgu dela, k ustvarjanju dodane vrednosti v podjetju, kjer je zaposlen, k temu, da je čim dlje aktiven tudi kot družbeno angažiran državljan, vedno podpiramo rešitve, tudi če so, če jim je očitano, da so parcialne, ampak tiste, ki gredo v smeri spodbujanja tega aktivnega udejstvovanja invalidov in seveda tudi tiste rešitve, ki gredo v smeri zagotavljanja njihove čim višje možne ravni socialne oziroma ekonomske varnosti.

Zato tudi ta današnji predlog seveda podpiramo in upam, da bo deležen tudi vaše podpore.

Hvala.