Hvala lepa, gospod predsednik za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci, državni sekretar, predstavniki ministrstva, generalni direktor ZPIZ in ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Državni svet v okviru predložene zakonodajne iniciative, o kateri boste odločali danes, predlaga, da se spremeni način izračuna pokojninske osnove invalidom, ki delajo ali so delali s krajšim delovnim časom od polnega, ob tem pa so prejemki delnega nadomestila po sedaj veljavnem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali primerljivega prejemka na podlagi prejšnjih predpisov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Namen novele je odprava destimulativne ureditve za invalide, ki delajo. Sprememba jih bo spodbujala k ohranjanju delovne aktivnosti, kar ima pozitivne učinke na različnih življenjskih področjih, saj delovna aktivnost spodbuja socialno vključenost in koristi ohranjanju vitalnosti. Vključevanje invalidov na trg dela in ohranjanje delovne aktivnosti pa ima pozitivne učinke tudi za družbo kot celoto. Invalidi, ki zaradi invalidnosti ne morejo več delati s polnim delovnim časom, vendar lahko delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, sedaj prejemajo plačo sorazmerno svojemu delu, za preostanek do polnega delovnega časa pa so upravičeni do delnega nadomestila na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Delno nadomestilo se odmeri na enak način kot invalidska pokojnina, to pomeni, da se najprej na podlagi preteklih dohodkov izračuna osnova, za tem se ta osnova zniža na določen odstotek, ki je odvisen od trajanja zavarovanja in razloga za invalidnost, od tega zneska se izračuna delno nadomestilo, ki upošteva skrajšanje polnega delovnega časa. Delno nadomestilo je zato nižje kot bi znašala plača za isto število ur. Ob upokojitvi se pokojninsko osnovo izračuna na novo, pri tem se kot dohodek upošteva delno nadomestilo, ki pa je že obdelano, zato je pokojninska osnova nižja, kot bi bila, če bi invalid delal s polnim delovnim časom. Nižja pa je tudi od pokojninske osnove, ki bi jo imel v primeru, če ob delu s skrajšanim delovnim časom delnega nadomestila sploh ne bi prejemal, saj bi se v tem primeru njegovi dohodki preračunali na polni delovni čas. Po predlogu, ki je pred vami, bi se pri izračunu pokojninske osnove namesto delnega nadomestila upošteval znesek, ki je enak razliki med plačo, ki jo invalid prejema za delo s skrajšanim delovnim časom od polnega, in plačo, ki bi jo prejemal, če bi isto delo lahko opravljal s polnim delovnim časom. Torej se bo ob izračunu pokojninske osnove upoštevalo dohodke, kot bi jih invalid imel, če bi delal s polnim delovnim časom. To bo spodbudilo invalide, da dlje časa vztrajajo na trgu dela oziroma da ga ne zapuščajo, saj kot delovna aktivnost ne bo več negativno vplivala na višino njihove pokojnine kot sedaj. Če ponazorim s primerom, ko upravičenec do delnega nadomestila plače zaradi invalidnosti dela s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno, za kar prejema plačo v višini 100 evrov in nadomestilo v višini 200 evrov. Če malo poenostavimo izračun pokojnine, bi se mu po uveljavitvi ureditvi pokojnine odmerila od osnove 1200 evrov, po predlagani spremembi pa od 1333 evrov, kolikor bi bilo tudi v primeru, če bi invalid lahko delal s polnim delovnim časom. 1333 evrov pa bi pokojninska osnova znašala tudi v primeru, če invalid ni prejemnik nadomestila, saj se mu v tem primeru dohodki preračunajo na polni delovni čas. Zaradi zagotovitve enakega položaja invalidov, ki so zaradi invalidnosti delali s krajšim delovnim časom od polnega tisti, ki so že upokojeni, in tisti, ki se bodo še upokojevali, je predlagano, da se nova ureditev uporabi v vseh postopkih, v katerih še ni bilo določeno o pravici do pokojnine. Tisti, ki so že upokojeni, pa bodo lahko zahtevali ponovno odmero, ki se bo opravila skladno z novo ureditvijo. Iz praktičnih razlogov je predlagano, da zakon začne veljati prvi dan naslednjega meseca po objavi.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na načelni ravni ni nasprotoval našemu predlogu, podporo predlagani rešitvi pa sta izrazila tudi Svet za invalide Republike Slovenije kakor tudi Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije, ki sta opozorila, da na pomen delovne aktivnosti za invalide tako z ekonomskega vidika kot z vidika njihove socializacije. Spremembe trenutne ureditve po opozorilu Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije priporoča tudi OECD, ki je na navedenem področju izvedel posebno raziskavo. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je v svojem mnenju izpostavila parcialnost predlagane spremembe, zavedamo se, da je predlagana sprememba parcialni poseg v občutljivi sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, žal se brez parcialnih posegov v sistem v slednjem zadnja leta ne spremeni kaj dosti, k reševanju predstavljene problematike pa je treba pristopiti takoj.

V zvezi z ostalimi pripombami Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora smo pripravili predlog amandmaja, kjer Državni svet skladno s Poslovnikom Državnega zbora ne more vložiti amandmaja k predlogu zakona, zato vas prosim, da ga sprejmete kot amandma odbora.

Spoštovane poslanke in poslanci, naprošam vas za podporo tako predloženemu amandmaju kot predlogu zakona v celoti in se vam zahvaljujem za vašo pozornost. Hvala lepa.