Govor

Tilen Božič

Hvala za besedo. Zdaj bo pa prav.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, poslanci in tudi vsi ostali, ki ste danes tukaj prisotni!

Naj že uvodoma povem, da po mnenju Vlade 44. in 45. člen Zakona o dohodnini oziroma te določbe po mnenju Vlade seveda niso v neskladju z Ustavo. Navedbe vlagatelja temeljijo po našem mnenju na napačni definiciji dohodka, ker sistem obdavčitve dohodkov v Sloveniji temelji na bruto dohodkih v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se tako med drugim štejejo plače, nadomestila plače, bonitete in povračila stroškov v zvezi z delom. Osnova za določbo 45. člena Zakona o dohodnini je, da je čezmejni delovni migrant zaradi slovenske delovnopravne zakonodaje in sistema iz 44. Zakona o dohodnini ugodneje obravnavan v delu, ki se nanaša na povračilo stroškov v zvezi z delom. V primeru domačega delavca je torej dohodek izvzet, tisti, ki ga prejme, iz osnove. V primeru tujega oziroma čezmejnega delavca migranta pa je ta v smislu potencialne porabe ravno tako izvzet. Določba 44. člena Zakona o dohodnini ureja, da se povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom, stroški prevoza na delo, z dela ne vštevajo v davčno osnovo. Enako izhodišče pa je določeno seveda tudi v omenjenem 45. členu Zakona o dohodnini, ki iz davčne osnove od dohodka iz delovnega razmerja s tujim delodajalcem za delo v tujini izvzema stroške prehrane na delo ter stroške za prevoz na delo in iz dela. Razlike v sistemih dohodkov iz delovnega razmerja se pokažejo tudi v sistemih socialnega zavarovanja, saj se dohodek v obliki povračil stroškov v skladu s slovensko zakonodajo ne všteva v osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost, medtem ko v sistemih, ki takih posebnih pravic, torej izven bruto plače, ne poznajo, saj osnova za obračun prispevkov načeloma temelji na celotnih dohodkih iz delovnega razmerja. Primerjava izračuna dohodnine in razpoložljivega dohodka z upoštevanjem različnih načinov vključevanja stroškov v zvezi z delom z vidika primerjave obdavčitve domačega delavca in čezmejnega delovnega migranta po mnenju Vlade ni ustrezna. Priznavanje davčnih ugodnosti oziroma vzetje(?) oziroma olajšave v sistemu progresivnega obdavčenja pomeni, da imajo te ugodnosti večji davčni učinek, čim višja je mejna davčna stopnja zavezanca za dohodnino. Problematiziranje dejstva, da veljavna ureditev zavezancem z nižjimi dohodki v primerjavi z ostalimi zavezanci prinaša še nižji razpoložljivi dohodek, pomeni odstop od sistema progresivnosti obdavčenja, ki pa sodi ravno v nasprotju z navedbami predlagatelja v načelo zagotavljanja socialne države iz 2. člena Ustave. Prav tako izpodbijane določbe niso v nasprotju s pravom Evropske unije, saj učinki določb ne povzročijo, da čezmejni delovni migranti izgubijo del davčnih ugodnosti, ki bi jim bile sicer dodeljene, če bi bili vsi njihovi dohodki iz Slovenije, kar je po stališču sodne prakse Sodišča Evropske unije tisti element, ki bi pa eventualno lahko povzročil kršitev prostega gibanja delavca, delavcev iz 45. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Hvala.