Najlepša hvala, gospod državni sekretar.

Odpiram razpravo pri 2. točki dnevnega red. Sprašujem, ali je kakšen interes za razpravo? Vidim, da ni interesa za razpravo, zato zaključujem razpravo pri tej točki dnevnega reda.

Na glasovanje dajem sklep: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z Izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, področje kohezije, ki bo v Bruslju 22. 11. 2022, in jih podprl. Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 12, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Najlepša hvala za sodelovanje pri tej točki.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE SVETA, KREPITEV SOLIDARNOSTI Z BOLJŠIM USKLAJEVANJEM NABAV PLIVA, ČEZMEJNO IZMENJAVO PLINA IN ZANESLJIVIMI REFERENČNIMI VREDNOSTMI ZA CENE.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 11. 11. 2022 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes.

Gradivo k točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor kot matičnemu delovnemu telesu; slednji ga je obravnaval na 10. nujni seji 17. 11. 2022 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli.

Prosim mag. Tino Seršen, državno sekretarko Ministrstva za infrastrukturo, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Izvolite.

MAG. TINA SERŠEN (državna sekretarka MZI): Hvala. Spoštovani!

Komisija je 18. oktobra letos objavila Predlog uredbe Sveta o krepitvi solidarnosti z boljšim usklajevanjem nabav plina, čezmejno izmenjavo plina in zanesljivimi referenčnimi vrednostmi za cene. V njem je naslovila tri ključna področja: skupna nabava, ukrepi za preprečevanje prekomernih cen plina in ukrepi za v primeru izrednih razmer pri oskrbi s plinom. Skupna nabava govori v bistvu o razvoju začasnega orodja za skupno nabavo skladno z zahtevo držav članic. Obstaja tudi precejšen časovni pritisk, da se to orodje razvije oziroma da je pripravljeno najpozneje v začetku spomladi naslednjega leta, zlasti pa pred naslednjo sezono polnjenja skladišč. Ukrepi za preprečevanje prekomernih cen plina predvidevajo mehanizme obvladovanja nestanovitnosti cen znotraj dneva, oblikovanje nove dopolnilne referenčne vrednosti za utekočinjen zemeljski plin in popravni mehanizem za trg plina. In tretji sklop so ukrepi v primeru izrednih razmer, ki vključujejo razširitev obveznosti solidarnostne zaščite na kritične plinske infrastrukture, privzeta pravila za dvostransko solidarnost kot nekako back-up ali nadomestek nesklenjenim dvostranskim sporazumom in mehanizem za dodelitev zmogljivosti v izrednih razmerah na ravni EU ali na regionalni ravni. Stališče Slovenije je naslednje: Republika Slovenija pozdravlja predlog uredbe Sveta o krepitvi solidarnosti in meni, da predlog že vključuje nekatere pomembne mehanizme za preprečevanje prekomernih cen energije. Prav tako Slovenija pozdravlja in podpira ukrepe na področju krepitve energetske varnosti skozi skupne nabave zemeljskega plina, kljub temu pa Slovenija izpostavlja nekatere zadržke glede začasnega mehanizma obvladovanja nestanovitnosti cen znotraj dneva. Zavzema se namreč, da bi bil ta razširjen na vse izvedene finančne instrumente za trgovanje z električno energijo in zemeljskim plinom z dospelostjo na blago do dvanajst mesecev, prav tako bi moral biti mehanizem uveljavljen s 1. decembrom letos in ne šele 31. januarjem naslednje leto. Slovenija tudi meni, da bi morala imeti komisija in evropski organ za vrednostne papirje in trge, tako imenovana ESMA, večjo vlogo pri določanju cenovnih meja izvedenih finančnih instrumentov. Meni namreč, da je prevelika vloga mest trgovanj, torej borz, pri tem ne zagotavlja harmonizacije tega ukrepa. Glede popravnega mehanizma za trg plina Slovenija meni, da bi moral ta vstopiti v veljavo hkrati z uveljavitvijo tega predloga uredbe in ne šele na predlog komisije oziroma potrditev Sveta EU. Prav tako se Slovenija ne strinja s pogojevanjem implementacije tega mehanizma z doseganjem cilja zmanjševanja povpraševanja po plinu. Republika Slovenija predloge, ki krepijo solidarnost držav članic pri oskrbi z zemeljskim plinom, načeloma podpira, ima pa nekaj predlogov za zagotovitev večje jasnosti pravil in postopkov, ki bi se uporabljali med tistimi državami članicami, ki niso sklenile dvostranskega sporazuma o solidarnostni pomoči.

Državnemu zboru predlagamo da predlagano stališče potrdi. Hvala.