Hvala.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Dovolite mi, da vam predstavim zasedanje Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo 21. novembra potekalo v Bruslju.

Na tokratnem zasedanju bodo v obravnavi kmetijske in ribiške točke. Ministri bodo razpravljali o izvajanju nove strategije EU za gozdove do leta 2030. Na dnevnem redu zasedanja je pa tudi več točk pod razno, in sicer bo s področja kmetijstva komisija pod točko razno opozorila na pomen energetske prenove flote in ribogojstva in na pomen krepitve sektorja alg. Komisija bo tudi predstavila sporočilo o zagotavljanju razpoložljivosti in cenovne dostopnosti gnojil za spopadanje z izzivi, s katerimi se sooča industrija gnojil v Evropi. Na to temo bo Španija opozorila na pomen gnojil za zagotavljanje prehranske varnosti.

Pod točko razno bo komisija tudi poročala o konferenci EU o BIO gospodarstvu, ki je potekala pretekli mesec. Komisija pa bo tudi predstavila cilje, ki izhajajo iz predloga akta o obnovi narave in se nanašajo na kmetijski sektor.

Dovolite mi, da vam podrobneje predstavim potek razprave o izvajanju nove strategije EU za gozdove do leta 2030 in izhodišča Republike Slovenije za sodelovanje na tej razpravi.

Kot napovedano že v Strategiji za biotsko raznovrstnost, je bila jeseni lani objavljena nova, tretja po vrsti, strategija za gozdove za prihodnje desetletje. Njen namen je prilagoditi evropske gozdove ekstremnim vremenskim dogodkom in veliki negotovosti zaradi podnebnih sprememb. Ministri se bodo v razpravi osredotočili na dosedanji napredek pri izvajanju te strategije in priložnosti za okrepitev aktivnosti na tem področju, kot tudi o okrepitvi sodelovanja med različnimi akterji. Republika Slovenija pozdravlja, da so cilji v strategiji EU za gozdove do leta 2030 vseobsegajoči, in gleda na gozdove in funkcije gozdov celostno. Ukrepi strategije gredo v pravo smer in se vklapljajo v obstoječo zakonodajo in načrtovanje na nacionalni ravni. Strategija je tudi prispevala k usklajevanju mnogih sektorjev in deležnikov. Bi pa si Slovenija želela več dialoga predvsem z gozdarskimi strokovnjaki v času priprave strategije, še zlasti o ciljih strategije za prihodnje desetletje. Slednje velja tudi za bodoči sistem monitoringa, ki se vzpostavlja na ravni Unije. V Sloveniji imamo že dolgo časa vzpostavljen zelo dober sistem premišljenega, načrtovanega gospodarjenja in s tem mnoge rešitve, ki lahko služijo kot vzorčni primeri oziroma primeri dobrih praks. Tukaj bi se zaustavila s predstavitvijo izhodišč in smo na voljo za nadaljnja vprašanja poslancev. Hvala.