lep pozdrav, predsednica, hvala za besedo. Pozdrav tudi vsem ostalim prisotnim na seji.

Zdaj, če mi dovolite, bi uvodoma poudaril tri dejstva. Ministrstvo za zdravje ni izbrisalo nobenega pacienta. Ministrstvo za zdravje ne upravlja e-zdravja in e-naročanja, ampak je e-zdravje kot naloga NIJZ določena z Zakonom o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, podredno pa Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o pacientovih pravicah. NIJZ v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti javno službo opravlja na področju vodenja in upravljanja zbirk podatkov s področja zdravja, zdravstvenega varstva, v skladu s posebnimi predpisi načrtuje in koordinira razvoj in spremlja delovanje informacijskih sistemov, ki podpirajo, zbira in izmenjavo zdravstvenih podatkov ter kazalnikov javnega zdravstva, nudi statistično in drugo javno dostopno podporo oziroma podatke s področja zdravstvenega varstva za ponovno uporabo v skladu s predpisi V zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva je podrobneje določeno delovanje eZdravja, in sicer na nacionalni ravni usklajen zdravstveni informacijski sistem. Morda niste vedeli, od 1. 12. 2015 je NIJZ od Ministrstva za zdravje prevzel v upravljanje opremo, financirano iz projekta ESS eZdravje, ter vse nedokončane zadeve, dokumentacijo in arhiv, naloge ter pravice in obveznosti pogodb so se nanašale na projekt e-Zdravje.

Če nadaljujem s pojasnilom, samo da bomo razumeli kako eNaročanje, ki je del eZdravja poteka. Sistem eNaročanja vsebuje informacijske sisteme pri izvajalcih zdravstvenih storitev. Informacijski sistemi so med seboj nepovezljivi, se pravi, e-kartona v Sloveniji nimamo, imamo vsaj 8 ponudnikov oziroma dobaviteljev zdravstvenih informacijskih sistemov, v nekaterih velikih javnih zdravstvenih zavodih, kjer naj bi imeli enoten informacijski sistem, imamo 3, 4 različne informacijske sisteme, ki med seboj niso povezani. ENaročanje kot sistem poleg informacijskih sistemov proizvajalci seveda vsebuje tudi enotno telekomunikacijsko omrežje zNET in informacijski sistem na NIJZ. V tem krogu Ministrstva za zdravje ni in v ničemer ne upravljamo, ne izvajamo, ne nadziramo eNaročanja ali eZdravja, katerega del je seveda eNaročanje. Je pa seveda minister krovno oziroma Ministrstvo za zdravje in sam, kot minister, sem krovno odgovoren za delovanje zdravstvenega sistema.

Naj na tej točki še poudarim, da sistem eNaročanja še ni povezan s sistemom ZZZS, ki je plačnik vseh storitev v našem javnem zdravstvenem sistemu, ki je sestavljen iz javnih zdravstvenih zavodov in koncesionarjev in sicer ni povezan v smislu obračuna storitev, si pa na Ministrstvu za zdravje že nekaj časa prizadevamo, da bi zagotovili uskladitev šifrantov vrst zdravstvenih storitev, pa bi še v nadaljevanju pojasnil bolj plastično kako zadeva poteka.

Strinjamo se s tistim, kar ste navedli. Objektivnega podatka, koliko pacientov čaka v čakalnih vrstah nimamo. Nimamo ga že desetletje. Stvar je seveda še toliko bolj eskalirala v času covida, ko so se nekatere dejavnosti nadgradnje čiščenja sistema ustavile zaradi epidemije, razumljivo, vendar se niso nikoli te zadeve potem vklopile, da bi dejansko prišli vsaj do približnega stanja v naših čakalnih vrstah. Na mesec se vpiše v čakalne vrste oziroma se izda za približno koliko…, pol milijona napotnic, eNapotnic. Sistem eNapotnic in sistem eReceptov deluje. Moramo vedeti, da imamo v sistemu težave, ker sistem omogoča naročanje na okvirni termin. Termini niso fiksni in pacient se lahko naroči na okvirni termin. 4 milijone je takih naročil, napotnic. Prav tako imamo tri milijone napotnic v sistemu, ki krožijo v sistemu brez da bi(Nadaljevanje vedeli natančen njihov status. Vse to smo pravzaprav doznali, spoznali, ko smo začeli pred kratkim oziroma že pred časom z jasnim načrtom urejanja, akcijskim načrtom urejanja, saniranja čakalnih seznamov e-naročanja, ko smo v proces vklopili skupino, ko je v. d. direktorice novo ustanovljenega direktorata na Ministrstvu za zdravje, in sicer direktorata za digitalizacijo, prevzela vodenje akcijskega načrta in smo šli v drobovje sistema e-zdravja, e-naročanja, poiskali pravne podlage, kaj se pravzaprav dogaja in začeli ne z izbrisom pacientov, ne z manipulacijami ali katerimikoli drugimi negativnimi dejanji, ampak smo pacienta postavili v ospredje in poskušamo priti do dejanskega stanja v našem sistemu e-naročanja in do dejanskega stanja v čakalnih vrstah. Ugotovili smo veliko težav. Ena od ugotovitev je bila ta, da je v bistvu pred covidom, se pravi do 23. 3. 2020 je v sistemu e-naročanja delovala informacijska storitev, lahko ji tudi rečemo servis, ki je v skladu z zakonodajo, obstoječo zakonodajo, ki ureja sistem e-naročanja, zaključila vse paciente, ki so imeli oziroma vse napotnice, ki so imele zakonsko pretečen neizkoriščen termin fiksen in seveda vse preostale termine po tej napotnici. Moram na tej točki poudariti, da sistem ali pa servis čiščenja tako imenovanih neizkoriščenih napotnic ni bil nikoli vklopljen za tako imenovane okvirne termine, ker če bi ta sistem vklopili za okvirne termine, ne bi nihče od pacientov dobil termin, se ne bi mogli prijaviti v sistem. Tako, da ta del je izklopljen. Če pa želimo vedeti, koliko pacientov dejansko čaka na določen tako imenovani fiksen termin, je ta storitev že pred covidom delovala, vedno je delovala ne povsem digitalno. Izvajalci so odgovorni tudi za svoje čakalne sezname in če so to delali sproti in ažurirano, so vse te paciente sami polovili. Ker pa je sistem pravzaprav od 23. marca leta 2020 do 10. 10. 2022 bil izključen, si lahko predstavljate, koliko takih terminov se je v sistemu nabralo.

V procesu urejanja čakalnih seznamov se je dogovorno med ministrstvom in NIJZ odločilo, da bomo ta servis vklopili. 26. septembra so bili zavodi o tem obveščeni. Poskušali smo s pozivom, s pismom večkrat opozoriti izvajalce, da se vrnemo na stanje pred covidom, ko so se te zadeve rutinsko opravljale, ko so bili izvajalci dolžni to zadevo opraviti in jih spodbuditi, da je treba sedaj te zadeve vendarle urediti, ker je bilo veliko terminov v času od 23.3.2020 do 10.10.2022, ki niso bili zasedeni, pretekli in tako naprej in če hočemo dobiti realen vpogled v čakalne vrste, je bilo treba seveda to počistiti, kot je delovalo prej. Na tem mestu moram posebej poudariti, da tako NIJZ kot tudi Ministrstvo za zdravje ne moreta in ne smeta po veljavni zakonodaji posegati v informacijske sisteme izvajalcev. To ni napaka, to je zakonodajna dolžnost, obveznost, pravica, kakorkoli jo obrnemo, to je del zasebnosti pacientov in izvajanje načela minimizacije obdelave osebnih podatkov v skladu s predpisi o varstvu podatkov in pacientovih pravic ter usmeritvami Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije. 19. oktobra je ena od koncesionarjev javila na NIJZ, da v njenem čakalnem seznamu ni nekaterih terminov. Kako je to ugotovila? Zato, ker so osebe vendarle na pregled prišle. In, ko smo to ugotovili, je ob pomoči NIJZ pridobila seznam napotnic, ki so na osnovi 15.b člena Zakona o pacientovih pravicah bile odpovedane. Zakaj? Citiram: »Če pacient ne pride na termin in termina ne odpove v skladu s pravili, se pravi, ne opraviči neopravičeno odsotnost, se ga črta s čakalnega seznama in napotna listina preneha veljati. Če je pacient neupravičeno odsoten na enem izmed terminov v okviru iste napotitve, se zdravstvena obravnava v okviru te napotitve konča.« Če bom povedal bolj plastično, pacienti, ki imajo enkratno napotnico, izpadejo ven iz tega sistema. Pacienti, ki imajo napotnico za daljše obdobje, to so po navadi pacienti, ki imajo napotnico za celo leto, ki se zdravijo v sistemu in imajo, se pravi na to napotnico veliko storitev: prvi pregled, kontrolni pregled, diagnostične preiskave, nekateri tudi operacije, v kolikor v tej verigi na eno od preiskav terminov ne pridejo, se vse ostalo zbriše, to v sistemu velja že dolga leta. Ta napaka je bila zaznana že prej, odpravljala se je sproti in nikoli ni bil sistem e-naročanja ali e-zdravja nadgrajen, da bi se ta napaka popravila v tem sistemu. V času covida se je seveda vse to skupaj nakopičilo in ko je Ministrstvo za zdravje začelo izvajati načrt za dejanski prikaz ali objektivizacijo čakalnih seznamov in ko smo začeli te stvari urejati in jih vračati pravzaprav na stanje pred covidom ali po domače, ko smo začeli pravzaprav spoštovati zakon, ki velja, se je ob vklopu te storitve čiščenja zgodila napaka, statistična napaka. 419 tisoč terminov je bilo v preteklosti, ki so pretekli, izbrisane, umaknjene skupaj s pripadajočimi seveda termini. Ni šlo za škodo in tako naprej, seveda, ko smo pa to vklopili, se je pri določenih izvajalcih pojavilo to, da je v bistvu bilo še skoraj 6 tisoč aktivnih napotnic, ki so bile zaključene 9.11., bile so še veljavne in imele so termin v prihodnosti. Takoj, ko smo to napako zaznali, je ekipa na ministrstvu in na NIJZ odreagirala, takoj smo v backupu te napotnice poiskali, takoj smo obvestili izvajalce, kjer so bile napotnice izdane in takoj smo tudi poslali poziv, da se tem pacientom ustrezno zagotovi čimprejšnji termin ali celo isti, ki je seveda še vedno v sistemu nekje virtualno in to se tudi dela. Tudi naprej, da ne bo pomote, tudi danes se na dnevni bazi 50. pacientom izbriše termin, ker tega sistema tehnično ni mogoče urediti po navodilu MZ NIJZ aktivno išče tehnične rešitve, da se ta storitev, ker jo je treba tehnično ovrednotiti, doseči, da se te napotnice, ki so trajne, vnese neka varovalka, pri enkratni napotnici je jasno, pacient ni prišel, je konec, pri teh, ki so trajni, moramo pa najti varovalko, tehnično, računalniško. Nihče se v to ni vtaknil, do sedaj se je pustilo, pustilo se je to na plečih izvajalcev, ker so bile številke majhne, ker se je računalo na zakonsko obveznost ali dolžnost izvajalcev, da skrbniki čakalnih seznamov te zadeve uredijo. In so uredili, nekateri bolj, drugi manj in to danes intenzivno rešujemo in pričakovati je, da bo ta tehnični support, to je zunanji izvajalec, ki je izbran na javnem razpisu, ki ureja podporo računalniško NIJZ, bo te zadeve tudi odpravil v centralnem sistemu e-naročanja, da ne bo prišlo več do teh napak.

Če mi dovolite, na tem mestu še enkrat bi poudaril, nihče ni bil izbrisan. Vklopili smo tisto, kar je zakonska obveza, oziroma NIJZ je vklopil tisto, kar je zakonska obveza. Nikoli in nikdar ne bo namen ministrstva ali te Vlade, da ureja čakalne vrste z izbrisom pacientov, pa vendarle smo dolžni spoštovani Zakon o pacientovih pravicah, kjer je pravzaprav jasno definirano, kdaj se pacienti črtajo iz čakalnega seznama. To v bistvu ureja tudi Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Citiram odpoved termina, ki ga pacient ima v javnem zdravstvu ali pa javnozdravstvenem sistemu: »Do deset dni pred terminom lahko pacient ali njegov ožji družinski član brez navajanja razlogov termin odpove, po oziroma do deset dni kasneje le, če je podan objektivni razlog, ki je določen v pravilniku«. Če je zbolel, trideset dni, torej po preteku tridesetih dni od termina pacient ne more več odpovedati termina, se pravi, pacient, ki ne pride na termin, ima trideset dni časa, da pojasni, zakaj ga ni bilo in tako naprej. Če seveda se zgodi, da je pacient neopravičeno odsoten, to se šteje za posledica nepravočasne odpovedi, neupravičena odsotnost je, pride v poštev črtanje pacienta s čakalnega seznama in prenehanje veljavnosti napotne liste. Napotni zdravnik ali zdravnik na sekundarnem nivoju mora ponovno izdati napotnico. Odgovorna oseba za vodenje čakalnih seznamov mora zaradi pacientove neopravičene odsotnosti pacienta črtati s čakalnega seznama, in sicer v roku 24 ur od termina, pri čemer se napotna listina vrne izdajatelju napotne listine v oklepaju stornira z navedbo razlogov, razlog za črtanje pa se navede tudi na čakalnem seznamu, prav tako mora o tem v treh dneh od črtanja obvestiti pacienta. Po zakonu je urejanje črtanje pooblastila čakalnih seznamov na izvajalcih, to izvajalci vedo, opravljajo že vsa ta leta in zato imajo tudi odgovorne osebe za čakalne sezname. Podatki o črtanju s čakalnega seznama, razlog in datum se hranijo pet let od črtanja. Vse te stvari so jasno definirane v zakonu, ničesar se ni naredilo nezakonito in v ničemer ta Vlada ne želi urejati čakalnih seznamov z brisanjem ali s katerokoli drugo terminologijo. Želimo pa urediti sezname, čakalne sezname. Zakaj? Zato, da bomo prišli končno do številk, koliko pacientov dejansko čaka na različne storitve v javnem zdravstvenem sistemu. V luči pregledovanja čakalnih seznamov in tako imenovanih VZS-jev, to pomeni vrste zdravstvenih storitev, smo ugotovili še nekaj zanimivih podatkov. Imamo nekaj preko tisoč petsto VZS-jev, od tega je petsto VZS-jev praznih ali so zastareli ali pač tam ni pacientov. In tudi tega se ni nihče lotil, še čisti, da pridemo do tega, da počasi, počasi pravzaprav strnemo, pregledamo VZS in tako naprej. Še ena težava je, ki jo pravzaprav v sistemu imajo in smo tudi jo ugotovili. Zavod za zdravstveno zavarovanje ima svoj informacijski sistem in ne uporablja šifer VZS. Te šifre so nastale na NIJZ strani in tudi tukaj sedi skupina zdaj skupaj za urejanje, za čiščenje, za predrugačenje e-naročanje in čakalnih seznamov, ki je sestavljena iz MZ, NIJZ in ZZZS. In to intenzivno že dva meseca delajo in rezultati so odlični. Jaz računam, da bomo kmalu prišli do rešitve in tudi s tem se na ZZZS, na MZ in na NIJZ intenzivno ukvarjamo. Težava, ki jo pa imamo v zdravstvenem sistemu, so okvirni termini, to je stanje, preko katerega ne moremo iti. Mi ne moremo ob obstoječih čakalnih dobah prisiliti izvajalce, da imajo pravzaprav urejeno delo za celo leto naprej, da so termini fiksirani, ali pa za dve leti. In to je težava, ki jo poskušamo nasloviti in jo naslavljamo z vsem, kar smo naredili sedaj v šestih mesecih. Rešitev, rešitev je več, pravzaprav enotne spremembe ali pa tistega, kar bi morali narediti, težko rečemo, morali bi spreminjati tri zakone, morali bi pravzaprav kako urediti e-zdravje, moramo priti po naši oceni ob vsemu temu, kar sedaj vidimo in to bo Ministrstvo za zdravje tudi pripravilo, Zakon o zdravstvenem informacijskem sistemu e-zdravje, ker v enem zakonu določamo pravice in obveznosti vseh v zdravstvenem sistemu. Sledimo načelu modernih in delujočih zdravstvenih sistemov, kjer je informacijska tehnologija zdravstva mora biti vodena centralno, ne samo e-zdravje, pač pa tudi kaj in kako uporabljajo vsi, ki so del javne zdravstvene mreže. Mora biti definirano, da je sistem povezljiv ali, če drugače rečem, v najkrajšem možnem času je potrebno vpeljati digitalizacijo zdravstva, kjer je osnova e-karton, ki na eni premočrtni črti se podatki zbirajo. Ti podatki morajo biti jasno vidni in izvajalci morajo zagotavljati delovanje sistema, povezljivost sistema, da se vidi, kdo dostopa do podatkov in ja, podatki v e-kartonu morajo biti last nas, posameznika in pacienta. Tu imamo nekaj pravnih izzivov, jih bomo naslovili in te rešitve bomo tudi na osnovi sodelovanja NIJZ, MZ, ZZZS. Načrt vsega tega bomo pripravili v treh mesecih. Glede na obstoječe stanje, ki ga danes imamo in ki smo ga razgalili do konca, vam ne morem zagotoviti, kdaj bomo imeli ažurne, točne sezname v čakalnih vrstah. Zakaj? Zaradi Zaradi okvirnih terminov pregledov, operacij, posegov. Dokler bomo v našem sistemu imeli okvirne termine ne bo to možno. Tudi razmišljamo o prenovi pravilnika, kjer bi namesto termina nedopustna čakalna doba imeli maksimalno čakalna doba po vzoru in bi bila ta maksimalna čakalna doba tista, katero ne bi noben izvajalec imel preseč. To so sistemi, ki delujejo, uporabljajo jih na zahodu ali pa na severu, če želite, vendar je treba cel sistem na to pripraviti in spremeniti, ker če sedaj to uvedemo, ta termin in določimo maksimalno čakalno dobo, ne bomo naredili nič, zato ker tisti, ki so to entiteto vpeljali, imajo e-karton, povezljivost sistema in imajo sistem precej digitaliziran vseh deležnikov v zdravstvu, plačnika, izvajalca in pacienta. Tako, da po temu, ko se je to zgodilo, je Ministrstvo za zdravje in Direktorat za digitalizacijo svoje delo že opravilo. Naredili smo analizo, vemo kje težave so in jih intenzivno rešujejo skupaj z NIJZ. Obvestili smo oziroma NIJZ je obvestil zavode in pacienti bodo prišli v najkrajšem času do storitev, ki jim je bila odpovedana. In ja, analiza se dela, se še poglobljeno identificirajo še vse ostale napake in v treh mesecih bomo imeli jasen načrt za spremembe sistema, ne e-naročanja, pač pa e-zdravja in kdaj ga bomo lahko z ustrezno stopnjo digitalizacije implementirali. V nobenem delu tega, kar se je zgodilo, ni ministrstvo iskalo krivca v izvajalcih, v NIJZ ali v komerkoli. Ugotovili smo napako, ki je sistemska, se nanjo ustrezno odzvali, po mojih informacijah smo se tem pacientom tudi opravičili, če se nismo, se še zdaj še enkrat opravičujem sam kot minister za zdravje, ne samo tem 6 tisočim, ampak vsem 50., ki na dnevni bazi izgubijo termin, ampak na to ne moremo v tem trenutku vplivati, sistem tako teče. Računamo pa, da bomo z informacijskimi rešitvami, računalničarji morajo to zadevo najti, izpeljati, kako to pripeljati v sistem na NIJZ in seveda ga zvezati z izvajalci, od 1. januarja tudi ta del pokrili, da bo ta servis čiščenja, če tako rečemo, čistil res termine, ki so pretekli in se bo vedno vprašal, kaj je z napotnicami, ki trajajo, zakaj pacient ni prišel, kaj je z ostalimi termini. To pozitivno povratno zanko v sistemu moramo še napeljati. Zanimivo je, da v 15-ih letih nihče tega ni niti ugotovil niti na peljal, ampak se je to pač prepustilo, zdaj vemo. Tako, da pravzaprav na nek način ni sreča, ker jo težko rečemo, ampak analiza in vklop tega sistema in želja priti do verodostojnih čakalnih seznamov nas je sedaj pripeljala do vseh pomanjkljivosti e-zdravja, e-naročanja in delovanja tega sistema in v najkrajšem možnem času bomo to odpravili. Ni pa v niti enem koraku bilo mišljeno krajšati čakalne dobe z navideznim izbrisom, urejati čakalne dobe s tem, da bi pacientom odrekli pravico do zdravljenja ali karkoli od tega. Želimo urediti sistem, zdravstvo je prva prioriteta te Vlade, delamo trde korake in jih bomo tudi udejanjili tako, da bomo pacienta postavili v ospredje in da bomo v najkrajšem času prišli do bistveno krajših čakalnih dob, kot jih imamo danes. Hvala lepa.