Hvala lepa, spoštovana predsedujoča. Spoštovani minister, vsi danes prisotni na seji, kjer dejansko želimo nekako strniti razpravo in seveda priti do treh odgovorov.

Pa najprej nekoliko uvoda. Izbris 5 tisoč 977 veljavnih napotnic pacientov je nedopustno dejanje. Ministrstvo za zdravje je v začetku oktobra iz centralnega sistema po vsej državi začelo z izbrisom starih, neizkoriščenih napotnic pacientov, ki na naročeni pregled niso prišli in svoje odsotnosti tudi niso upravičili. Izbrisanih je bilo 424 tisoč 732 napotnic iz obdobja zadnjih dveh let in pol, napotnice so bile izbrisane 294 tisoč 148 individualnim pacientom, pri tem pa je prišlo do napake, tako da so bile izbrisane tudi veljavna napotnice pacientov. Na Ministrstvu za zdravje so pojasnili, da je bilo izbrisanih 5 tisoč 977 veljavnih napotnic, pri brisanju napotnic je prišlo do napake pri izbrisu tako imenovan tako imenovanih trajnih napotnic, na katere je vezanih več terminov pregledov pacientov, se pravi, da je bilo izbrisanih 5 tisoč 977 veljavnih napotnic. V. d. generalne direktorice Direktorata za digitalizacijo v zdravstvu Alenka Kolar je dejala, tem ljudem je bila res storjena škoda, če niso vmes sami preskočili termina in tega niso sporočili, hkrati je tudi v Odmevih gospa Kolarjeva omenila, da se zna zgoditi, da bo lahko ta izbris vsak dan še dodatno izbrisal oziroma ta program dodatno izbrisal napotnice. Prvi so na napake opozorili v Zdravstvenem domu Idrija, da je večje število naročenih pacientov izginilo s seznamov, pa ugotavljajo tudi v zdravstvenih ustanovah v Celju in Brežicah podatkov oziroma napotnic, ki so bili izbrisani, ni mogoče več obnoviti. V primeru Idrije gre za manjši zdravstveni dom in nastalo situacijo zdaj rešujejo sami, ni pa znano, kako bodo težavo reševali v večjih javnih zavodih. Nacionalni inštitut za javno zdravje bo zavodom, kjer so pacienti imeli naročene preglede, sporočil, katerim pacientom so bile napotnice izbrisane. Tem pacientom bodo sedaj morali določiti nove termine, primarni zdravniki pa bodo morali izdati nove napotnice. Napaka pri izbrisu veljavnih napotnic naročenih pacientov je nesprejemljiva, kaže pa na preprosto dejstvo, na katerega v Novi Sloveniji opozarjamo že ves čas: v javnem zdravstvenem sistemu ni problem denar, ampak organizacija. Sistem državnega zdravstva preprosto ne deluje, nujno potrebujemo sistem vsem dostopnega javnega zdravstva. Pri celotni zadevi pa še posebej skrbi namera odgovornih oseb na Ministrstvu za zdravje, ki so krivdo za izbris veljavnih napotnic pacientov želeli prevaliti na pomanjkljive postopke in slabe evidence posameznih bolnišnic in zdravstvenih domov. V Novi Sloveniji se ne moremo znebiti občutka, da Ministrstvo za zdravje do krajšanja čakalnih dob želi priti s fiktivnim brisanjem napotnic pacientov, pri čemer se brišejo tudi veljavne napotnice. Pacienti tako po mesecih, morda letih čakanja na zdravstveno storitev ostanejo brez napotnice in s tem tudi brez zdravstvene storitve. V Novi Sloveniji zahtevamo, da ministrstvo za zdravje tem izbrisanim pacientom zagotovi, da bodo do zdravstvene storitve prišli takoj, ko je to v skladu z njihovo stopnjo nujnosti možno in se ne bodo zopet uvrstili na konec čakalne vrste. Napaka je bila storjena na strani Ministrstva za zdravje, posledic ne bi smeli trpeti pacienti.

Slovenija za zdravstvo namenja približno toliko kot primerljive razvite države OECD, skrbi pa kvaliteta in dostopnost do zdravstvenih storitev. Glede na leto 2013 za zdravstvo na leto namenjamo 800 milijonov evrov več sredstev, kar se ne odraža na dostopnosti do zdravstvenih storitev. Slovenija za zdravstvo namenja 2 tisoč 800 dolarjev na prebivalca, povprečje OECD znaša 4 tisoč dolarjev na prebivalca, Češka za zdravstvo namenja nekaj več kot Slovenija, ostale vzhodnoevropske države manj. Leta 2018 smo za zdravstvo namenili približno 8 % BDP, kar je v povprečju držav Evropske unije. Vsak zaposleni od svoje plače mesečno prispeva 6,36 % za obvezno zdravstveno zavarovanje, dodatno 6,56 % prispeva še delodajalec. Delodajalec od povprečne plače, posameznik na leto, od povprečne plače posameznik na leto za zdravstvo odvede več kot 3 tisoč evrov, letno plačamo še 420 evrov za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, statistični podatki pa kažejo, da ljudje v Sloveniji na leto porabijo še približno 400 evrov za plačilo zasebnikov za opravljanje zdravstvenih storitev. Če seštejemo vse to skupaj, pridemo na skoraj 4 tisoč evrov, kar lahko rečem povsem primerljivo, kot sem prej dejala, kar se tiče, da po podatkih OECD primerljivo tudi na evropski ravni.

V Novi Sloveniji se nam zdi preprosto nesprejemljivo, da ljudje, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje, do storitev, ki so jih dejansko plačali, na koncu ne morejo priti. Najdaljša dopustna čakalna doba pri stopnji nujnosti redno na dan 1. 10. 2022 ni spoštovana pri šestindvajsetih vrstah zdravstvenih storitev. Na dopustno čakalno dobo za prvi pregled na dan 1. 10. 2022 čaka 57 tisoč 96 oseb pri prvih pregledih nad dopustno čakalno dobo, pri stopnji hitro čaka 30 tisoč 566 oseb, pri stopnji hitro nad dopustno čakalno dobo na prvi pregled čaka 59 % vseh čakajočih, medtem ko delež pri stopnji redno znaša 38 % od vseh, ki so vpisani pri tej stopnji nujnosti. Največji delež čakajočih nad dopustno mejo najdemo pri stopnji nujnosti zelo hitro, kjer več kot štirinajst dni čaka 73 % vseh čakajočih.

V Novi Sloveniji smo zaradi stanja v slovenskem zdravstvenem sistemu zelo zaskrbljeni. Nedavni dogodki sprožajo velike dvome o verodostojnosti uradnih podatkov o čakalnih dobah v slovenskem zdravstvenem sistemu. Težko se namreč znebimo občutka, da se čakalne dobe poskuša administrativno odpravljati celo z brisanjem veljavnih napotnic, in zato predlagamo, da na tej nujni seji razpravljamo o treh ključnih stvareh. Kako je mogoče, da se Ministrstvo za zdravje loti urejanja evidenc zdravstvenih napotnic in brisanja napotnic iz sistema brez, da bi imeli nek backup oziroma varnostno kopijo evidenc? Vsi vemo, vsi smo delali v različnih podjetjih, ko so se prenosi dogajali, posodobitve sistema, pa vemo, da se je delala istočasno varnostna kopija. Kako je mogoče, da se to pri brisanju napotnic iz sistema ni naredilo? Drugič, kdo je za izbris odgovoren? Z imeni in priimki, kdo bo za to nosil odgovornost, odstopil s položaja? Nesprejemljivo je prelaganje odgovornosti na izvajalce zdravstvenih storitev, češ, gre za pomanjkanje ali pa pomanjkljive postopke in slabe evidence posameznih bolnišnic namesto jasnega opravičil. Naj povem, da pravijo ljudje, opravičila ni bilo in odstop odgovornih, sedaj spremljamo prelaganje odgovornosti. Torej, spoštovani, kdo je kriv za izbris? In tretjič, kaj se bo zgodilo z izbrisanimi pacienti? V obziru in pred očmi imam vse paciente, ki so v dobri veri, da bodo prišli na vrsto, kar naenkrat verjetno ostali brez ustreznega termina. Kako jih bomo ali pa kako se bodo ti pacienti uvrščali? Ali bodo na konec čakalne vrste ali bodo prednostno obravnavani? Se pravi, posledic izbrisa ne morejo trpeti pacienti, to se ne sme dogoditi.

V Novi Sloveniji smo predlagali tri sklepe. Prvi sklep je, da Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da opravi temeljito analizo in odboru predstavi poročilo o tem, zakaj so bile napotnice določenih pacientov izbrisane s čakalnih seznamov in kdo je za to odgovoren. Drugi sklep, Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da poskrbi za ustrezna navodila izvajalcem zdravstvenih storitev, da bodo pacienti, katerih napotnice so bile izbrisane, ne da bi bila pri njih opravljena zdravstvena storitev, prejeli najzgodnejši možni nov termin glede na njihovo stopnjo nujnosti. Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da na podlagi analize identificira napake in šibke točke sistema e-naročanja, zaradi katerih prihaja do neustreznega delovanja in nepravilnih podatkov čakajočih ter na podlagi ugotovitev v 30 dneh pripravi načrt za ustrezne spremembe sistema e-naročanja, skupaj z morebitnimi spremembami aktov oziroma zakonodaje. Naj povem, da smo se v tem času dogovorili, da teh 30 dni seveda lahko spremenimo v 90 dni, če bomo resnično prišli do ustreznih rešitev, ki bodo bile v korist pacientov, a ne. Naj povem, da sama sem želela danes preveriti e-naročanje. Enostavno sistem ne spusti nikogar, že cel teden me že opozarjajo, skratka, zadeva ne deluje. In v redu, računamo seveda ali pa si želimo, da bi zadeve se zgodile prej kakor v 90 dneh, ker to je nujno, pa vendarle je ta dogovor, da tukaj lahko v imenu poslanske rečem, da se strinjamo z 90 dne pripravi načrt.

Seveda si želim res konkretnih odgovorov in imejmo v luči vse tiste paciente, ki dejansko so danes na suhem, ne vejo, kaj je z njihovimi napotnicami, kako je z njihovimi termini. In delujmo v to, da bi se seveda te zadeve v največji meri skupno nas vseh odpravile in izboljšale v korist pacientov.

Hvala.