Predsednik hvala za besedo, spoštovane kolegice in kolegi.

Kot vemo, Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevne uskladitve z evropskim pravom unije. Ker gre za implementacijski predpis, je treba v okviru presoje skladnosti upoštevati primarno in sekundarno zakonodajo EU ter sodno prakso sodišča Evropske unije. Zgoraj navedena direktiva med drugimi razveljavlja Direktivo Sveta 2005/71/ES iz leta 2005, o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja. Zato je v Upravni red Republike Slovenije vsebinsko potrebno prenesti vse, kar prenovljena direktiva ureja na novo oziroma drugače. To se nam zdi zelo pomembno.

Po oceni stanja se mobilnost raziskovalcev povečuje tudi v potekajočem okvirnem programu EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020, v katerem pa opažamo stagnacijo mednarodnega sodelovanja z razvitejšimi neevropskimi državami. Zavedati se moramo, da se učimo vse življenje in da je zlata vredno dejstvo, da imamo možnost sodelovati s tistimi posamezniki, ki si si želijo biti tu v Sloveniji in nam prinesti svoje znanje in bogate izkušnje. Cenimo pa tudi slovenske raziskovalce, recimo priznanega kardiologa dr. Marka Noča, ki je mednarodno cenjen, v naši mali deželi pa po domače povedano ničvreden. Naj se to v bodoče ne dogaja več.

Ta direktiva bi morala prispevati k cilju Stockholmskega programa. Države članice so morale do 23. maja 2018 uskladiti svojo notranjo zakonodajo z ureditvijo iz direktive iz leta 2016, o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav. Vsebina direktive 2016/801 EU, se v veliki meri nanaša na zakonodajo, ki je urejena z Zakonom o tujcih in z Zakonom o samozaposlovanju, zaposlovanju in delu tujcev, manjši del pa se nanaša na področje, ki ga ureja ZRRD. Zato bo velika večina držav članic EU to direktivo prenesla v svoje notranje zakone, ki urejajo prisiljevanje tujcev iz tretjih držav, njihovo prebivanje in opravljanje dela. Razlog za sprejetje predlaganega zakona, uskladitev ZRRD s pravnim redom EU. Z zakonom se v ZRRD spreminja zlasti opredelitev raziskovalca iz tretje države in črtajo določbe o mobilnosti raziskovalcev iz tretje države.

Predlagane spremembe ne bodo imele finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva ter drugih posledic. Ker je ta zakon usmerjen k doseganju ciljev družbenega in gospodarskega razvoja Slovenije, raziskovalne in razvojne dejavnosti pa kot razvojno prioriteto, prehod v na znanju temelječo družbo, ga v poslanski skupini podpiramo, vendar želimo, da se v celoti uredijo po posameznih členih.