Spoštovana predsednica Kertova, minister Boštjančič, gospe in gospodje, kolegice in kolegi, visoki zbor!

Proračunsko načrtovanje je proces, povezan z mnogimi negotovostmi, ki pa bi moral kljub temu verodostojno nakazati srednjeročno pot javnih financ in s tem povezana tveganja. Proračun za leto 2023, bi moral za zasledovanje tega cilja biti zasnovan na realističnih osnovah iz leta 2022. Primanjkljaj državnega proračuna v prvih desetih mesecih letošnjega leta je znašal zgolj 280 milijonov evrov, brez upoštevanja ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje pa celo presežek v višini 470 milijonov evrov. Omenjena dosedanja realizacija in sprejeti rebalans državnega proračuna za leto 2022, pa ob tem nakazujeta na primanjkljaj v zadnjih dveh mesecih leta v višini kar 1,8 osem milijarde evra, od tega 1,2 milijardi evra ni povezanih z ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje. Govorimo torej o implicitno predpostavljenem močnem poslabšanju javnofinančnih razmer ob koncu leta. Ob občutnem porastu investicij, tekočih transferov v sklade socialnega zavarovanja in stroškov dela pa naj bi transferji posameznikom in gospodinjstvom ter izdatki za blago in storitve v zadnjih dveh mesecih leta med letno celo upadli. Realizacija do vključno oktobra tako potrjuje oceno Fiskalnega sveta, da rebalans proračuna za leto 2022 ni predstavljal ustrezne osnove za pripravo proračunskih dokumentov za leti dva 2023 in 2024. Realizirani saldo državnega proračuna v letu 2022 bo zato kljub znakom poslabševanja gospodarskih razmer v tretjem kvartalu verjetno bolj ugoden od predvidenega v rebalansu zaradi precenjenih odhodkov. Kaj to pomeni za načrtovanje proračunskih komponent za leto 2023? Občutno previsoki predpostavljeni odhodki iz rebalansa za leto 2022 glede na povedano neustrezno osnovo za oblikovanje predpostavk o ravneh odhodkov v letu 2023. Temeljne komponente vsakokratne predlagane spremembe proračuna so namreč prav ravni prihodkov in odhodkov. Če bodo predlagane ravni komponent, ki tvorijo podlago sprememb proračuna za leto 2023, sprejete, bo precenjena ocena odhodkov iz rebalansa za leto 2022 ustvarila obsežen manevrski prostor za dodatno porabo v letu 2023 ob že sicer visoki predvideni proračunski rezervi. Ustvarjanje tako obsežnega manevrskega prostora za odhodke po oceni Fiskalnega sveta v obsegu vsaj 500 milijonov evrov navidezno zmanjšuje tudi pomen ukrepov, ki so bili sprejeti po uveljavitvi rebalansa in delujejo že v letu 2022 na javnofinančni izid.

Naj po tem uvodu glede izhodišča načrtovanja proračuna za leto 2023 nekaj besed namenim še glavnim načelom priprave proračunov, ki jih Fiskalni svet načeloma podpira, to so fleksibilnost in investicije ter njihovi uporabi v predlagani spremembi proračuna. Fleksibilnost izvajanja proračuna je v letu 2023 zagotovljena z obsežno proračunsko rezervo v obsegu dve in pol milijardi evrov, kar 1,2 milijardi evrov rezerve v letu 2023 je namenjena ukrepom za blažitev posledic draginje, ki še niso določeni. Ta rezerva je približno dvakrat večja kot znaša učinek na državni proračun vseh do sedaj sprejetih ukrepov. Ker draginjski ukrepi verjetno ne bodo potrebni zgolj v tej zimi, je potrebno s temi sredstvi ravnati posebej racionalno in jih porabiti strogo namensko. Kot primer odstopanja od strogo namenske porabe je potrebno izpostaviti Predlog zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in za blaženje posledic nalezljive bolezni covid-19 na področju zdravstva. Z njim se po oceni Fiskalnega sveta nadaljuje sprejemanje interventne zakonodaje, ki ni nujno neposredno povezana z dogodkom, ki naj bi ga naslavljal. To lahko nakazuje tveganje, da bo tudi interventna zakonodaja za blažitev posledic draginje vsebovala določila, ki ne bodo neposredno povezana z energetsko krizo.

Investicije so znova načrtovane v rekordnem obsegu, čeprav je realizacija v vsaj v preteklih treh letih pritrdila našim ocenam, da načrti presegajo absorpcijske sposobnosti administracije in gospodarstva. Prihodnje leto naj bi investicije državnega proračuna predstavljala 4 % bruto domačega proizvoda celotnega sektorja, država pa 7 % bruto domačega proizvoda, to je skoraj dvakrat več od dolgoletnega povprečja. Glede na jesenske napovedi Evropske komisije pa je to največji delež med državami Evropske unije in torej in torej občutno več od povprečja Evropske unije predvidena rast tekoče porabe, torej odhodkov brez učinka in izrednih ukrepov, investicij in obresti v prihodnjih dveh letih znaša okoli 6 procentov na leto. Takšna rast tekoče porabe je v veliki meri posledica obsežnih diskrecijskih ukrepov, sprejetih po uveljavitvi proračuna jeseni lani. Ti ukrepi bodo po naši oceni poslabšali stanje javnih financ za okoli 2 odstotni točki bruto domačega proizvoda na leto in delujejo na strani tako prihodkov kot odhodkov. Tveganja, da bo rast tekoče porabe še višja, so precejšnja in se tudi zaradi diskrecijskih ukrepov, sprejetih v zadnjem letu, dodatno večajo, predvsem na področju plač.

Moja razprava v uvodu tokratne predstavitve mnenja Fiskalnega sveta o proračunu za leto 2023, ki ima seveda izhodišče v letu 2022, je bila namenjena zlasti opozorilu glede nerealističnega proračunskega načrtovanja za tekoče in prihodnje leto. Le to se ne pojavlja prvič, temveč je značilno že za zadnjih nekaj let. Takšno načrtovanje v precejšnji meri ni skladno s komunikacijo Evropske komisije glede sprememb sistema ekonomskega upravljanja v Evropski uniji, objavljeno prejšnji teden.

Predvidene spremembe dajo pomembno vlogo verodostojnim proračunskim načrtom za vsaj 4 leta in temu bi v prihodnje morala Vlada po oceni Fiskalnega sveta posvetiti več pozornosti, v nasprotnem primeru bi ob sprejemu trenutnega predloga Evropske komisije država bila deležna dalj časa trajajočega strožjega nadzora glede upravljanja javnih financ, finančnih kazni, v najslabšem primeru pa tudi neugodnih reakcij mednarodnih finančnih trgov. Le stabilnost in neodvisnost pri vodenju javnih financ zagotovi, lahko zagotovi trajno in vzdržno blaginjo.

Hvala lepa.